Jedro

Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče. Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: (1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da sodišče določi delež na solastni nepremičnini in da v nadaljevanju nepremičnino tudi fizično razdeli.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi z 37. členom ZNP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Navaja, da vztraja pri tem, da je skupni del stavbe le zemljišče na katerem stavba stoji, torej le parcela X1, k.o. T. To izhaja tudi iz upravnih aktov, predvsem gradbenega dovoljenja, ki bi ga lahko pridobil, če bi sodišče menilo, da je to potrebno. Po 3. odst. 30. člena ZVEtL je sodišče vezano na pravnomočne upravne odločbe. Predlagatelj je predlagal, da sodišče obseg zemljišča, ki je skupni del, določi in odloči tudi o deležu predlagatelja. Parcela X0 ne spada v fundus in zanjo ne more veljati 105. člen SZ (pravilno SPZ).

(3.) Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Pritožbeno sodišče je na podlagi 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP sklep preizkusilo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

(6.) Neizpodbijana dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da sta parc. št. X0 in parc. št. X1, na katerih naj bi sodišče določilo delež predlagatelja in ju nato fizično razdelilo, vpisani v vl. št. Y, k.o. T., pri čemer gre za osnovni vložek vpisane etažne lastnine. Pri njem je vknjižena lastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov delov objekta v etažni lastnini brez določenih deležev. Posamezni deli in njihovi lastniki so vpisani v podvložke št. Y/ 1 do 7. (7.) Pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve ugotavlja, da med udeleženci ni (več) sporno, da je parc. št. X1, k.o. T. skupni del zgradbe, ki je v etažni lastnini udeležencev tega postopka in stoji na tej parceli. V tem pogledu pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je predlog za fizično razdelitev zavrnilo, ne more biti vprašljiva. Po 4. odst. 105. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezana z lastnino na posameznem delu in se ji tudi ni mogoče odpovedati. Po 5. odst. istega člena delitve solastnine na skupnih delih ne more zahtevati nihče od solastnikov.

(8.) Pravilna pa je odločitev, upoštevajoč trditveno podlago, ki jo je predlagatelj ponudil, tudi v pogledu parc. št. X0, k.o. T. Tudi ta parcela je (skupaj s parcelo X1), kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, vpisana v osnovni vložek, kamor se po 184. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/2003) vpišejo zemljiške parcele, ki so skupni deli objekta v etažni lastnini. Pri tem zemljišče kot skupni del po 3. odst. 105. člena SPZ ni le zemljišče, na katerem stoji zgradba, ampak lahko med skupne dele spadajo tudi druge nepremičnine. Kaj obsegajo skupni deli, je po ureditvi, ki jo je prinesla uveljavitev SPZ-ja, določeno v sporazumu o delitvi solastnine v etažno lastnino, enostranskem pravnem poslu s katerim lastnik nepremičnine razdeli svojo lastninsko pravico na nepremičnini v etažno lastnino ali v sodni odločbi. Pred uveljavitvijo SPZ-ja in ZZK-1 (1), pa je bilo to vprašanje, zaradi dokaj nejasne zahteve po sprejemu pravnega akta za nastanek etažne lastnine, največkrat rešeno le z načrtom etažne lastnine (t.i. etažni načrt (2)), ki je predstavljal tudi podlago za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. V tem načrtu je moralo biti jasno označeno tudi zemljišče, na katerem stavba stoji in njegova površina, kar je seveda lahko vključevalo bodisi eno ali več parcel ter bodisi le stavbišče ali pa tudi zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno redni rabi (t.i. funkcionalno zemljišče). V vsakem primeru je bila torej parc. št. X0, k.o. T., glede na to, da je vpisana v osnovnem vložku, opredeljena kot skupni del (po sedaj veljavni pravni terminologiji SPZ-ja) bodisi v ustreznem pravnem aktu, s katerim je nastala etažna lastnina, bodisi z etažnim načrtom. Gradbeno dovoljenje, na katerega se pritožnik sklicuje, torej ni bil (ne pred letom 2003 in ne sedaj) podlaga za opredelitev skupnih delov. Ne glede na čas nastanka etažne lastnine (ki ga predlagatelj ni opredelil) pa so stvarne pravice, ki so bile pridobljene pred uveljavitvijo SPZ-ja, ostale v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon (266. člen SPZ). Sodišče prve stopnje zato ravnalo prav, ko je pri odločitvi upoštevalo podatke zemljiške knjige in štelo torej sporno parcelo za skupni del, ki ga, upoštevajoč 105. člen SPZ, ni mogoče deliti.

(9.) Odločitve sodišča, ki se nanaša na zavrnitev predloga za določitev predlagateljevega deleža na obeh spornih parcelah, pritožnik posebej ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu ugotavlja, da je tudi v tem delu pravilna. Delež na skupnih delih se namreč po novi ureditvi določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine (primerjaj 108 do 110. člen SPZ), za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev (kar je očitno primer tudi v konkretni zadevi), pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih. Predlagatelj bi torej moral, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, predlagati ne le določitev svojega deleža, ampak predlagati sodišču določitev vsebine celotne pogodbe o medsebojnih razmerjih, vključno z deleži vseh solastnikov na skupnih delih in tak predlog seveda tudi ustrezno konkretizirati ( predlagati vsebino pogodbe).

(9.) Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo, upoštevajoč pri tem 353. člen ZPP v zvezi z 37. členom ZNP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) Nastanek in vpis etažne lastnine (in skupnih delov kot skupne lastnine oziroma solastnine) je urejal Zakon o pravicah na delih stavb (Ur. l. SRS, št. 19/76), Navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige „E“, Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95) in Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (Ur. l. RS, št. 89/99, št. 97/01 in 15/03, v nadaljevanju ZPPLPS).

(2) Primerjaj 26. člen Zakona o pravicah na delih stavb, 6. točko Navodila o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige „E“, 4. člen ZPPLPS-UPB1.