Jedro

Ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, kar glede na to, da ne gre za omejitev človekove pravice (do pravnega sredstva iz 25. člena URS), zadošča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se pritožba tožnika z dne 4. 12. 2009 šteje za umaknjeno. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani sklep.

2. Zoper ta sklep je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitev ustavne pravice do sodnega varstva ter predlaga, da revizijsko sodišče sklepa sodišč nižjih stopenj razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka s pritožbo zoper sodbo. Pravnomočni sklep je napačen in krši načeli pravne in socialne države ter ustavno pravico do sodnega varstva. Takse niso vir za polnjenje proračuna in je zato najmanj ustavno sporna določba 8. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Pogojevanje izvedbe postopka s plačilom sodne takse je v direktnem nasprotju z določbo 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Sodišče bi moralo izvesti postopek s pritožbo, takso izterjati v za to predvidenih postopkih, hkrati pa podati zahtevo za ustavno sodno presojo določb 8. člena ZST-1 in 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Revizija je bila vročena toženkam, ki nanjo niso odgovorile.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po 8. členu ZST-1 je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. Zadnja novela ZPP(1) je plačilo sodne takse določila kot procesno predpostavko tudi za dopustnost pritožbe. V primeru, če sodna taksa za pritožbo ni plačana ob njeni vložitvi oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (primerjaj 105.a člen ZPP). Revizijska graja odločitve sodišč nižjih stopenj se osredotoča izključno na zatrjevanje neustavnosti opisane zakonske ureditve.

6. Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS; in prvi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih – ZS). Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, ter z ustavo (8. in 153. člen URS). Poudariti je treba, da sodišče mora prekiniti postopek in začeti postopek pred ustavnim sodiščem (zgolj) v primeru, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven (156. člen v zvezi s 160. členom URS).(2)

7. Določilo (prvega odstavka) 6. člena EKČP, na katerega opozarja revident, zagotavlja pravico do sodišča, katere element je tudi pravica do sodnega postopka oziroma pravica dostopa do sodišča, ki v najširšem pomenu zagotavlja vsakomur, da pred sodiščem začne postopek glede spornih civilnih pravic in obveznosti. Vsebina pravic(e) iz prvega odstavka 6. člena EKČP je zajeta v prvem odstavku 23. člena URS (primerjaj tudi tretji odstavek 120. člena in 157. člen URS). (Določbi 6. člena) EKČP (in 23. člena URS) pravice do pritožbe ali drugih pravnih sredstev zoper odločitev sodišča v civilnih zadevah sicer ne zagotavlja(ta), vendar navedeno ni ključno, saj to pravico kot človekovo pravico opredeljuje 25. člen URS, pri čemer je nedvomno, da določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP nanjo vpliva utesnjujoče.(3)

8. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je očitek o neustavnosti določbe o plačilu sodne takse kot pogoju za vsebinsko obravnavanje pritožbe že zavrnilo. V sklepu III Ips 97/2010 z dne 8. 3. 2011(4) se je opredelilo do vseh dosedanjih odločb Ustavnega sodišča RS, ki se nanašajo na vprašanje plačila sodne takse kot procesne predpostavke,(5) in zavzelo stališče, da (sporna) ureditev v 105.a členu ZPP ne posega v pravico strank iz 25. člena URS (in zato za njeno ustavno skladnost ni treba, da prestane strogi test sorazmernosti), temveč gre (le) za (zakonsko) določitev načina uresničevanja te ustavne pravice (primerjaj drugi odstavek 15. člena URS).(6) Pri tem Vrhovno sodišče ni prezrlo okoliščine, da je določba 105.a člena ZPP, kolikor se nanaša na pritožbo, glede na druge vloge, za katere je plačilo takse procesna predpostavka, v marsičem specifična,(7) vendar ta ni (bila) odločilna. Bistveno je, da ureditvi, ki plačilo takse določa kot procesno predpostavko za vložitev pritožbe, ni mogoče odrekati razumnosti, kar glede na to, da ne gre za omejitev človekove pravice (do pravnega sredstva iz 25. člena URS), zadošča. Pri tej presoji je Vrhovno sodišče izhajalo iz zakonske ureditve, po kateri je stranka dvakrat opozorjena na posledice neplačila sodne takse – najprej v pravnem pouku v odločbi sodišča prve stopnje (šesti odstavek 324. člena ZPP), nato pa še v nalogu za plačilo sodne takse (drugi odstavek 105.a člena ZPP) –, in upoštevalo, da zaostritev procesne discipline in razbremenitev sodišča nepotrebnega administriranja (načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka) delujeta v smeri zagotavljanja sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (primerjaj prvi odstavek 23. člena URS).(8)

9. Revizijsko sodišče torej – v nasprotju s tožnikom – meni, da določba 105.a člena ZPP ni v neskladju z URS, zato ni začelo postopka pred Ustavnim sodiščem RS; izpodbijana odločitev je pravilna.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Do dvoma v ustavno skladnost zakona lahko pride sodišče samo, na protiustavnost zakonske podlage pa ga lahko opozori tudi stranka v postopku. V takšnem primeru mora sodišče resne in ustrezno obrazložene navedbe stranke glede domnevne protiustavnosti zakona, ki predstavlja pravno podlago za odločitev v zadevi, vzeti na znanje in pretehtati njihovo utemeljenost. Op. št. (3): Smisel določbe 25. člena URS namreč je, da lahko posameznik z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani svoje pravice in da zagotavlja načelo instančnosti, katerega bistvena vsebina je v tem, da lahko organ druge stopnje presoja odločitev prvostopenjskega organa z vidika vseh vprašanj, ki so pomembna za odločitev o pravici ali obveznosti; ta določba torej zagotavlja meritorno (vsebinsko) oceno pravilnosti prvostopenjske oblastne odločitve.

Op. št. (4): Primerjaj tudi sklep istega sodišča II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011. Op. št. (5): Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča U-I-255/99 z dne 5. 6. 2003, U-I-32/02 z dne 10. 7. 2003, Up-258/03, U-I-74/05 z dne 22. 9. 2005, U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 in U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010. Op. št. (6): Ni namreč mogoče utemeljiti, da sporna ureditev učinkuje na samo vsebino procesne pravice do pritožbe. Določba 105.a člena ZPP ne učinkuje tako, da bi stranka ne bila več nosilka pravice do pravnega sredstva ali da ji pravno sredstvo ne bi bilo zagotovljeno ali da z njim ne bi mogla učinkovito braniti svojih pravic.

Op. št. (7): Pri tem je mišljena predvsem okoliščina, da predpisovanje plačila takse kot procesne predpostavke pri pravnih sredstvih, ki so praviloma vezana na prekluzivne roke, močneje posega v pravico do pravnega sredstva, kot pa enaka procesna predpostavka za vloge na prvi stopnji posega v pravico do sodnega varstva.

Op. št. (8): Takšna ureditev k temu (lahko) pripomore tudi s tem, da z vsebovanim finančnim rizikom stranko sili k oceni njene možnosti za uspeh ter jo odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih pravnih sredstev.