Jedro

Revizijsko sodišče ocenjuje, da je v izreku sklepa povzeto vprašanje, ki se nanaša na razlago objektivnih razlogov poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku (v zvezi z neplačilom ali prepoznim plačilom plač in prispevkov) in s tem povezane solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika za terjatve delavca, pomembno, zaradi česar je revizijo dopustilo. Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da o tem vprašanju revizijsko sodišče še ni odločalo in se lahko pojavi v večjem številu primerov.

Izrek

Revizija se dopusti glede tolmačenja objektivnih razlogov poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku in s tem povezane solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika za terjatve delavca.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odločilo, da sta toženki dolžni tožnici solidarno izplačilo odpravnine v višini 159,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2013 do plačila in ji obračunati odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka v znesku 747,03 EUR bruto, od tega zneska odvesti davke in prispevke in tožnici izplačati neto znesek. Kar je tožnica iz naslova odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo. Nato je sodišče naložilo prvi toženki obračun in plačilo prispevkov in plač, ugotovilo obstoj nekaterih terjatev, ki jih je prva toženka dolžna plačati pod pogoji prisilne poravnave, zavrnilo nekatere zahtevke tožnice in v V. točki izreka zavrnilo zahtevek tožnice do druge toženke iz naslova obračuna in plačila neizplačanih plač, akontacije dohodnine in prispevkov od neizplačanih plač, izplačilo odškodnine zaradi nezmožnosti koriščenja letnega dopusta, plačilo odškodnine zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja in izplačila regresa za letni dopust. 2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženi stranki oktobra 2012 sklenili sporazum, s katerim je druga toženka na prvo prenesla del dejavnosti. Do prenosa pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo delavci iz naslova pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z drugo toženko, je prišlo 3. 11. 2012. Prva toženka (prevzemnik) je marca, aprila in maja 2013 zamujala z izplačilom plač oziroma jih ni izplačala, zato je tožnica na podlagi 3. in 4. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je druga toženka (prenosnik) solidarno odgovorna za plačilo odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka na podlagi 4. odstavka 73. člena ZDR. Do spremenjenih razmer je namreč prišlo iz razlogov na strani delodajalca (in ne iz razlogov na strani delavca), ki zanje odgovarja, četudi zanje ni kriv. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da gre za „poslabšanje pravic“ tudi, če to poslabšanje povzroči prevzemnik s svojim ravnanjem (pri tem naj bi odstopilo od odločitev pritožbenega sodišča v zadevah Pdp 1327/2008 in Pdp 308/2010). Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena za najhujše kršitve delavčevih pravic in to pomeni tudi, da v teh primerih pride do „poslabšanja pravic“. Sodišče je pri presoji upoštevalo tudi določila Direktive 2001/23/ES, ki predvidevajo, da se pravice delavcev pri prevzemniku ohranijo. Kot poslabšanje pravic iz delovnega razmerja je sodišče upoštevalo neizplačilo plač, do katerega je prišlo že nekaj mesecev po prenosu.

3. Sodišče druge stopnje je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi pritožbe druge toženke zoper ugodilni del iz I. točke izreka in zahtevek tožnice proti drugi toženki (za plačilo odpravnine in odškodnine) zavrnilo. Obrazložilo je, da se tožnici pravice iz pogodbe o zaposlitvi niso spremenile ali poslabšale. Prva toženka (kot prevzemnik) je kršila svoje pogodbene obveznosti glede izplačevanja plač, torej ne gre za objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi, ampak za krivdni razlog na strani prve toženke, za katerega pa druga toženka ne more odgovarjati. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev utemeljilo z dosedanjo sodno prakso (1).

4. Tožnica je vložila pravočasen predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je odpoved podala zaradi objektivnega poslabšanja pravic, saj ji prevzemnik ni izplačeval plače. To dejstvo pa je drugostopenjsko sodišče štelo le kot kršitev s strani prevzemnika. Takšno stališče je zmotno, saj lahko spodbuja delodajalce, da v izogib plačila odpravnin ali izvedbe postopka odpovedi prenašajo delavce na likvidnostno šibke prevzemnike. Z zakonsko dikcijo „objektivno poslabšanje pravic“ je želel zakonodajalec kar najširše zaščititi pravice delavcev, zato tudi te dikcije ne gre razumeti v smislu izključevanja krivdnih razlogov na strani delodajalca. Objektivno poslabšanje pravic se nanaša na vsakršno poslabšanje pravic, tudi na tisto, ki je posledica subjektivnih razlogov. Zakon je mogoče razumeti tudi tako, da se objektivnost presoja le v odnosu do prenosnika: za njega imajo likvidnostne težave prevzemnika objektivno naravo, saj mu ni moč očitati subjektivnega naklepa. V predlogu za dopustitev revizije tožnica navaja, da v novejši sodni praksi, torej po sprejemu ZDR-1, ni rešenih zadev v podobnih primerih. Višje sodišče se je pri utemeljitvi svoje odločitve sklicevalo le na druge sodbe istega višjega sodišča, ne pa na sodbe Vrhovnega sodišča. Prav zaradi tega je potrebno pridobiti dokončno stališče o zakonitosti sodb višjega sodišča. Tožnica meni, da je dosedanja praksa v nasprotju z načelom zakonitosti in predstavlja kršitev ustave. Poleg tega gre za vzorčni postopek in bo odločitev neposredno vplivala na večje število delavcev.

5. Predlog je utemeljen.

6. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je v izreku sklepa povzeto vprašanje, ki se nanaša na razlago objektivnih razlogov poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku (v zvezi z neplačilom ali prepoznim plačilom plač in prispevkov) in s tem povezane solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika za terjatve delavca, pomembno, zaradi česar je revizijo dopustilo. Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da o tem vprašanju revizijsko sodišče še ni odločalo in se lahko pojavi v večjem številu primerov.

Op. št. (1): Opr. št. Pdp 1327/2008, Pdp 308/2010 in Pdp 745/2011.