Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali sta sodišči druge in prve stopnje z opustitvijo zaslišanja strank in prič kršili pravico tožene stranke do (izvedbe) dokaza kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), - Ali je toženec s predlogom, da se zaslišita pravdni stranki in priče (otroci, D., K., B.), zadostil dokaznemu bremenu za svoje trditve, da je s prodajo lesa iz gozdov v Bosni in Hercegovini in pridobitvijo odškodnine ustvaril posebno premoženje, ki ga je porabil za potrebe družine, obnovo stanovanja, izgradnjo garaže in drvarnice, ter da je tako kot tožnica skrbel za otroke in opravljal gospodinjska dela, zaradi česar je njegov prispevek k skupnemu premoženju večji.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: − Ali sta sodišči druge in prve stopnje z opustitvijo zaslišanja strank in prič kršili pravico tožene stranke do (izvedbe) dokaza kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)? − Ali je toženec s predlogom, da se zaslišita pravdni stranki in priče (otroci, D., K., B.), zadostil dokaznemu bremenu za svoje trditve, da je s prodajo lesa iz gozdov v Bosni in Hercegovini in pridobitvijo odškodnine ustvaril posebno premoženje, ki ga je porabil za potrebe družine, obnovo stanovanja, izgradnjo garaže in drvarnice, ter da je enako kot tožnica skrbel za otroke in opravljal gospodinjska dela, zato je njegov prispevek k skupnemu premoženju večji?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina, posamezni del stavbe z ID znakom 1587-187-1 in da solastniški delež tožeče stranke na tej nepremičnini znaša ½ (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 2.170,48 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali sta sodišči druge in prve stopnje z opustitvijo zaslišanja strank (in prič) kršili pravico tožene stranke do (izvedbe) dokaza kot sestavnega dela pravice do izjavljanja v postopku, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP? 2) Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka? 3) Ali je s predlogom, da se zaslišita pravdni stranki in priče (otroci, D., K., B.), toženec zadostil dokaznemu bremenu za svoje trditve, da je s prodajo lesa iz gozdov v Bosni in Hercegovini in pridobitvijo odškodnine ustvaril posebno premoženje, ki ga je porabil za potrebe družine, obnovo stanovanja, izgradnjo garaže in drvarnice, ter da je tako kot tožnica skrbel za otroke in opravljal gospodinjska dela, zato je njegov prispevek k skupnemu premoženju večji? 4) Ali je sodišče materialnopravno napačno ocenilo deleže pravdnih strank in hkrati zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP, ko je kljub izkazanim bistveno večjim dohodkom toženca in dejstvu, da je bila tožnica v času skupnega življenja (35 let) zaposlena manj kot 14 let in je imela v tem času tudi izkazano nižje dohodke, zaključilo, da sta deleža enaka? in 5) Ali je sodišče pri določanju deležev na skupnem premoženju uporabilo materialnopravno pravilen pristop, ko je (domneven, ker tak zaključek nima opore v izvedenih dokazih) večji nematerialni prispevek tožnice v skrbi za družino in gospodinjstvo izenačilo z bistveno večjim toženčevim materialnim prispevkom (večji prihodki toženca)? V utemeljitvi predloga navaja, da je sodišče v dokaznem postopku vpogledalo le v listine, medtem ko je vse ostale dokazne predloge kot nepotrebne zavrnilo. Nesprejemljivo je stališče, da v pravdi za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ni treba zaslišati strank in prič. Opustitev izvedbe dokazov pomeni kršitev pravice do izjave, ki je varovana v okviru pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do poštenega sojenja (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Gre za absolutno bistveno procesno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zakonca lahko pri ustvarjanju skupnega premoženja prispevata tako z delom kot z drugimi (finančnimi) sredstvi. Če bi sodišče tožnikov finančni prispevek pravilno ovrednotilo, bi ugotovilo, da je njegov delež na skupnem premoženju bistveno večji. Protispisen je zaključek, da primerjava prihodkov pravdnih strank ne pokaže, da bi bili toženčevi dohodki bistveno višji od tožničinih. Pravdni stranki sta poročeni več kot 35 let, od tega je bila tožnica zaposlena le 13 let in 9 mesecev, njeni prihodki so znašali le 62 % toženčevih. Zaključek o enakem deležu pravdnih strank je materialnopravno napačen. Poleg tega bi morali sodišči upoštevati, da je toženec poleg rednih dohodkov prejel še dodatna sredstva (odpravnino ob upokojitvi 4.348,95 EUR, udeležbo na dobičku od Zavarovalnice Triglav 3.250,00 EUR, odkupno vrednost enot premoženja kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja 4.336,19 EUR). Ko se je na delu hudo telesno poškodoval, je dobil visoko odškodnino. Zaradi časovne oddaljenosti o višini odškodnine nima nobene listine, zato je ni mogel konkretizirati. Vendar bi lahko sodišče uporabilo prosto presojo, saj je iz sklepa SPIZ izhajalo, da je bil zaradi poškodbe spoznan za invalida III. kategorije. Po sodni praksi se za podobne primere prisojajo odškodnine preko 30 povprečnih plač. Stranke in priče bi ob zaslišanju lahko potrdile, da je bila odškodnina prihranjena in porabljena za potrebe družine, obnovo stanovanja in izgradnjo garaže in drvarnice. Sodišče je ocenilo, da je tožnica v večji meri skrbela za družino in gospodinjstvo. Ni jasno, na podlagi katerih dokazov je prišlo do takšnega zaključka. Res je tožnica do leta 1993 živela v BIH z otroki, toženec pa je delal v Sloveniji, a je z njimi preživel vse vikende in dopuste. V tem času je skrbel za otroke in pomagal pri gospodinjskih opravilih. Z zaslišanjem strank in prič bi se sodišče lahko prepričalo tudi o tem, da je toženec prodal ogromne količine lesa in izkupiček hranil ali porabil za potrebe družine in obnovo stanovanja. Ne drži, da bi toženec lastništvo nad gozdovi lahko dokazoval le z lastninskim listom. Zatrjeval je, da je svoje posebno premoženje vložil v obnovo stanovanja in izgradnjo garaže in drvarnice, ki stojita na zemljišču ob stanovanjskem objektu. Sodišče ni pojasnilo, zakaj dokazov v zvezi s tem ni izvedlo. Izgradnjo garaže in drvarnice bi moralo upoštevati pri presoji deležev.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.