Jedro

Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 večkrat že zavzelo stališč. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije stroške pritožbe sam.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. dosjeja: ..., št. zadeve: ... z dne 8. 3. 2016 in odločba ZPIZ, št. dosjeja: ..., št. zadeve: ... z dne 28. 7. 2016, da se tožniku prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 7. 1. 2016 dalje, ter da je tožena stranka v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe dolžna izdati odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine (I. točka izreka sodbe) ter sklenilo, da tožnik nosi svoje stroške postopka sam (II. točka izreka).

Ugotovilo je, da je tožnik ne izpolnjuje pogoje po ZPIZ-1, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe po členu 36 ZPIZ-1, temveč na dan 31. 12. 2012 je njegova pokojninska doba skupaj znašala 38 let 11 mesecev in 4 dni, prav tako ne izpolnjuje pogojev po 27. členu ZPIZ-2, saj je tožnik do dneva uveljavitve pravice do izplačila 20 % pokojnine dopolnil 56 let in 11 mesecev starosti ter 40 let, 2 meseca in 23 pokojninske dobe, od tega 3 leta, 9 mesecev in 2 dni dodane dobe iz naslova vključenosti v obvezno zavarovanje po ZPIZ-1 oziroma poklicno zavarovanje po ZPIZ-2. 2. Pritožuje se tožnik. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in sicer 39.a člen ZPIZ-2. Bistveno vprašanje postopka je, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, kar pomeni po ZPIZ-2 ali ne. Ni bistveno, ali tožnik izpolnjuje pogoje po splošnih predpisih ali po posebnih predpisih, ker določba 39.a člena ZPIZ-2 ne razmejuje med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje po splošnih ali po posebnih predpisih, ampak razmejujejo le med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za izpolnitev po ZPIZ-2 in tistimi, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine namreč ureja le ZPIZ-2, noben drug zakon ne določa niti pogojev niti višine odmere, niti postopka pridobitve starostne pokojnine. To je razvidno tudi iz opredelitve starostne pokojnine v 36. točki 7. člena ZPIZ-2, ki določa, da je starostna pokojnina prejemek, ki gre zavarovancu, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom. Nasprotno pomeni, da če nekdo ne izpolnjuje pogojev v skladu z ZPIZ-2 potem ni upravičen do starostne pokojnine oziroma se takšni prejemek, tudi če bi bil sicer kje opredeljen, pa ni, ne šteje za starostno pokojnino. Tožnik le na podlagi Zakona o policiji, pogoje za starostno pokojnino ne more izpolniti. 87. člen Zakona o policiji določa le pogoje minimalno 15 let delovne dobe s statusom pooblaščene uradne osebe, kakršnihkoli drugih pogojev pa ne določa. Glede vseh ostalih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine se uporablja ZPIZ-2, ki določa tako starost kot pokojninsko dobo, odmerni odstotek in vse ostale pogoje za pridobitev starostne pokojnine. ZPIZ-2 nikjer ne določa, da ima pravico do 20 % starostne pokojnine le oseba, ki izpolnjuje pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in ne tudi tisti ki izpolnjuje npr. pogoje po 399. členu ZPIZ-2. Če bi ZPIZ-2 hotel narediti razliko med tistimi, ki so izpolnili pogoje po splošnih predpisih in med tistimi, ki so izpolnili pogoje po posebnih predpisih, bi to moral v prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2 izrecno določiti pa ni, ker termin "po splošnih predpisih" v prvem odstavku 39.a člena ZPIZ-2 ni navedel. Je pa termin "po splošnih predpisih" uporabil v drugem odstavku 39.a člena ZPIZ-2, ko je razmejil kateri uživalci pokojnine so lahko upravičenci do te pravice. Iz predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) z dne 17. 10. 2012 je razvidno, da ZPIZ-2 določa novo obliko bonusa, ki se priznava vsakomur, ki se odloči ostati v zavarovanju po izpolnitvi pogojev za predčasno oziroma starostno pokojnino in sicer v obliki izplačila 20 % predčasne oziroma starostne pokojnine. Iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 13. 11. 2015 je razvidno, da je bil cilj ZPIZ-2B v tem, da bodo ob izpolnitvi pogojev za starostno ali predčasno pokojnino vse kategorije zavarovancev upravičene do prejemanja 20 % predčasne oziroma starostne pokojnine. Pod točko 2, ki določa načela pa je pod načelom enakosti še navedeno, da se s predlogom zakona sledi načelu enakosti na način, da bo vsem kategorijam zavarovancem omogočena posebna oblika dvojnega statusa. Torej tudi ZPIZ-2B določa, da so uživalci 20 % starostne pokojnine vse kategorije zavarovancev. Če bi ZPIZ-2 želel uvesti razdelitve med tistimi, ki izpolnjuje pogoje po 27. členu ZPIZ-2 in tiste, ki izpolnijo pogoje po 399. členu ZPIZ-2 bi moral to izrecno določiti, pa tega ni naredil. Stališče prvostopenjskega sodišča in stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 138/2017 pomeni kršitev tožnikove človekove pravice in sicer pravico do zasebne lastnine iz 33. člena ustave, pravico do pokojnine iz 50. člena ustave in načelo varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS, ter načelo enotnosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter je iz tega razloga bila zoper citirano sodbo Vrhovnega sodišča na Ustavno sodišče že vložena ustavna pritožba. Zgolj dejstvo, da so zavarovanci izpolnili različne pogoje za upokojitev, ki jih določa sam zakon še ne pomeni, da so navedeni zavarovanci v različnih položajih, saj je bistven položaj v vseh primerih enak, vsi so izpolnili pogoje za starostno pokojnino. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, popolnoma ugotovitev dejansko stanje, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Med strankama v postopku dejansko stanje ni sporno. Spor se nanaša zgolj na to, ali je sodišče prve stopnje in pred tem tožena stranka v predsodnem postopku pravilno uporabila določbo 39.a člena ZPIZ-2 glede izpolnjevanja pogojev tožnika za pridobitev pravice do 20 % predčasne oziroma starostne pokojnine.

6. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnik dne 6. 1. 2016 pri toženki vložil zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine. Tožnik je do 31. 12. 2012 v obdobjih od 1. 7. 1976 do 31. 7. 1976, od 2. 1. 1984 do 20. 3. 1985, od 21. 3. 1985 do 14. 4. 1987 in od 15. 4. 1987 do 31. 12. 2012 dopolnil 28 let, 10 mesecev in 29 dni dejanske zavarovalne dobe. V obdobju od 15. 4. 1987 do 31. 12. 2000 se mu je zavarovalna doba štela s povečanjem 12/16, tako da povečana zavarovalna doba traja 4 leta, 6 mesecev in 15 dni. Pokojninska doba znaša do 31. 12. 2012 skupaj 33 let, 5 mesecev in 24 dni. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine se tožniku po določbi 193. člena ZPIZ-1 poleg pokojninske dobe kot dodana doba upošteva tudi leta zaključenega študija ter služenje obveznega vojaškega roka. Pri tem je potrebno glede na določbo 405. člena ZPIZ-1 kod dodano dobo upoštevati za 5 let študija 55 mesecev študija in za 11 mesecev in 9 dni trajanja obveznega vojaškega roka, 10 mesecev in 10 dni obveznega vojaškega roka. Tako dodana doba znaša 5 let, 5 mesecev in 10 dni. Pokojninska doba na dan 31. 12. 2012 znaša skupaj 38 let, 11 mesecev in 4 dni, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po določbi 36. člena ZPIZ-1. 7. Tožnik je rojen 18. 1. 1959, je do dneva uveljavitve pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine dopolnil 56 let in 11 mesecev starosti ter 40 let, 2 meseca in 23 dni pokojninske dobe. Od tega 3 leta, 9 mesecev in 2 dni dodane dobe iz naslova vključenosti v obvezno zavarovanje po ZPIZ-1 oziroma poklicno zavarovanje po ZPIZ-2. Z 18. členom ZPIZ-2B spremenjeno določbo 202. člena ZPIZ-2 je predpisano, da se za zavarovanca, ki skupaj z dodano dobo iz drugega ostavka istega člena izpolnjujejo pogoj dopolnjene pokojnine za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39.a člena tega zakona, vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe iz drugega odstavka tega člena. Ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-2 brez dodane dobe iz obveznega dodatnega zavarovanja, posledično niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20 % pokojnine po 39.a členu ZPIZ-2. 8. Prvostopenjsko sodišče v 10. točki obrazložitve pravilno zaključuje, da tožniku vtoževane pravice ni mogoče priznati niti na podlagi 399. člena ZPIZ-2, saj citirana prehodna določba predpisuje le predhodno obdobje, v katerem se postopno spreminjajo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, v konkretnem primeru po Zakonu o policiji. Pod takšnimi (ugodnejšimi) pogoji pa ni mogoče priznati tudi izplačila 20 % starostne pokojnine.

9. Pritožbeno sodišče je o materialnopravnem vprašanju izpolnjevanja pogojev po 39.a členu ZPIZ-2 v primeru, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 87. členu ZPol v zvezi s 399. členom ZPIZ-2 že večkrat zavzelo stališče, tako tudi v zadevi pod opr. št. Psp 28/2017, Psp 82/2017, Psp 182/2017 itd. V vseh primerih je štelo, da v takšnih primerih, ko zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da gre za izpolnjevanja pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. Navedena stališča veljajo tudi v predmetni zadevi.

10. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenim ugovorom, da je potrebno šteti, da v kolikor zavarovanec izpolnjuje pogoje po 399. členu ZPIZ-2 se šteje, da izpolnjuje pogoje po tem zakonu. 399. člen ZPIZ-2 omogoča upokojevanje po posebnih predpisih, v danem primeru po Zakonu o policiji, torej po posebnem predpisu. Tudi določba 399. člena ZPIZ-2 je uvrščena v poglavje pod naslovom "Postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih". Pomeni, da je zakon že s samo umestitvijo določbe povedal, da gre za izpolnjevanje pogojev po posebnih predpisih, kar pomeni upokojitev pod drugačnimi (milejšimi) pogoji, kot jih določa splošni predpis ZPIZ-2 v določbah 27. in 29. člena. Pri tem je pomembno, da mora imeti delavec Policije glede na 87. člen Zakona o policiji ob sicer 36 let pokojninske dobe najmanj 15 let statusa pooblaščene uradne osebe po Zakonu o notranjih zadevah oziroma status policista. Ravno v tem se kaže tudi predpisani posebni pogoj po posebnih predpisih.

11. Ni nepomembno, da se je od sprejema ZPIZ-2, zakon v tem delu, kjer je določeno izplačilo 20 % pokojnine, spremenil in sicer z novelo ZPIZ-2B (Ur. l. RS, št. 102/2015), ki velja in se uporablja od 1. 1. 2016 dalje. Dosedanji tretji odstavek 38. člena ZPIZ-2, je glede navedene pravice do izplačila 20 % pokojnine določal, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, če se zato odloči, od prvega naslednjega dne po vložiti zahteve, mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 leta starosti. V prvotnem besedilu ni bilo pogoja, da mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine "po tem zakonu". V zvezi s tem je citirano stališče moč podkrepiti tudi z namenom same novele ZPIZ-2B, kakor je v obrazložitvi ob 7. členu navedeno v Poročevalcu, da je možnost prejemanja 20 % pokojnine zgolj v primeru upokojitve po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in da uveljavitev ni možna za tiste, ki so se upokojili po posebnih predpisih. Tako tudi ni mogoče slediti interpretaciji, kakor jo uporablja pritožba, da bi se štelo, da je 399. člen ZPIZ-2 pogoje za upokojevanje po posebnih predpisih v citirani določbi prelil v splošni predpis ZPIZ-2 in bi tako pogoji za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po določbah Zakona o policiji pomenili izpolnitev pogojev za pridobitev pravice iz 39.a člena ZPIZ-2. Po splošnih pogojih (ZPIZ-2) tožnik, brez upoštevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu - Zakona o policiji, pogojev za starostno ali predčasno pokojnino ne izpolnjuje.

12. O navedenem materialnopravnem vprašanju je bilo odločeno tudi s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 138/2017 z dne 20. 6. 2017. Iz predmetne zadeve izhaja, da je zakonodajalec v 39.a členu, z novelo ZPIZ-2B, ki je začela veljati s 1. 1. 2016, drugače določil pogoje za pravico do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine, kot so veljali pred tem. Izplačilo je izrecno vezano na izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, teh pa tožnik ni izpolnjeval brez uporabe določbe ZPol. Pravica do 20 % izplačila je vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne posebnem predpisu, kar je razvidno tudi iz obrazložitve predloga 7. člena ZPIZ-2B v Poročevalcu z dne 18. 11. 2015. 13. Navedena pravna stališča veljajo tudi v tem primeru.

14. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik, ki v pritožbi ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, sam trpi svoje stroške pritožbe.