Jedro

Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma brez upoštevanja dodane dobe obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca z dne 8. 3. 2016 in 28. 7. 2016, za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine od 7. 1. 2016 dalje ter da se tožencu naloži, da mora v 30 dneh izdati odločbo o odmeri, višini in izplačevanju 20 % starostne pokojnine. Sklenilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Odločitev je oprlo na novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B)1, ki ureja pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancem, ki so ostali vključeni v obvezno zavarovanje po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim razlogom in pravni presoji sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo pritožbo tožnika.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnil že po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012, temu pa sodišči nižjih stopenj nista sledili. Iz dopisa toženca z dne 8. 4. 2015 izhaja, da je izpolnil pogoje za upokojitev po 404. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)2 kot tudi po 36. členu tega zakona z upoštevanjem časa študija kot dodane dobe. Spregledana je določba četrtega odstavka 193. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja, v katerega je bil vključen od 1. 1. 2001. Z upoštevanjem te dobe je izpolnil pogoje za pravico do starostne pokojnine po prej veljavnem zakonu. 39.a člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3 veže pravico do 20 % pokojnine na izpolnjevanje pogojev po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012, torej tudi po 404. in 36. členu ZPIZ-1 in ne razlikuje med splošnimi in posebnimi pogoji za pridobitev pravice. ZPIZ-2 namreč razlikuje med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje po ZPIZ-2 in tistimi, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Tožnik je izpolnil tudi pogoje za priznanje starostne pokojnine po 399. členu ZPIZ-2, kar pomeni, da je upravičen do izplačila 20 % starostne pokojnine tudi na tej podlagi. Sklicuje se na obrazložitev ZPIZ-2B, v kateri predlagatelj utemeljuje spremembo s tem, da bodo vsi zavarovanci upravičeni do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine. Komentar k sedmemu členu predloga sprememb ZPIZ-2 sicer res navaja, da je ta pravica vezana na izpolnjevanje pogojev za pokojnino po splošnih predpisih, kar pomeni, da te pravice ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. ZPIZ-2 pa ne določa izrecno, da gre za različno obravnavanje glede na to, ali je zavarovanec izpolnil pogoje po 27. ali 399. členu ZPIZ-2. Zato je zmotno stališče Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 138/2017, da pravica do izplačila 20 % pokojnine ne pripada vsem zavarovancem, ki izpolnjujejo pogoje za njeno pridobitev. Navedeno stališče pomeni kršitev 2., 14. in 55. člena Ustave RS, saj omejuje pravice le določenemu krogu zavarovancev. Takšno stališče ne more prestati strogega testa sorazmernosti. Pri vseh zavarovancih gre za enake položaje, vsi so izpolnili zakonsko določene pogoje za upokojitev in s tem pridobili pravico do pokojnine. Dejstvo, da so izpolnili različne pogoje, pa še ne pomeni, da so v različnih položajih in da to narekuje neenako obravnavo. Ne strinja se s sklicevanjem na določbo osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2, saj je tudi ta določba sporna in predstavlja kršitev več človekovih pravic. Dodaja, da je izpolnil pogoj za starostno pokojnino pred uveljavitvijo ZPIZ-2, vendar zahtevka za izplačilo 20% pokojnine ni vložil, ker je toženec vse zahtevke zavračal in ga s tem spravil v zmoto. Kasneje je bila zavarovancem priznana pravica do izplačila 20% pokojnine; to izhaja iz sodbe VIII Ips 24/2017. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP)4. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je tožnik 6. 1. 2016 vložil zahtevo za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine. Do tega dne je dopolnil 56 let in 11 mesecev starosti ter 40 let, 2 meseca in 23 dni pokojninske dobe, od tega 3 leta 9 mesecev in 2 dni dodane dobe na podlagi vključenosti v obvezno dodatno oziroma poklicno zavarovanje. Zahtevano pravico je toženec zavrnil z odločbo z dne 8. 3. 2016, ker tožnik ni dopolnil zahtevane pokojninske dobe brez dodane dobe na podlagi vključenosti v obvezno dodatno oziroma poklicno zavarovanje. Organ druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnil z odločbo z dne 28. 7. 2016. 8. Pravico in upravičence do 20 % pokojnine ureja 39. a člen ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2016 (ZPIZ-2B), in ki glede na datum vložitve vloge pri tožencu predstavlja pravno podlago za odločitev. Ta člen določa, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012, v skladu s prvim odstavkom 391. člena ali 394. člena ZPIZ-2, če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Glede na datum vložitve zahteve je treba uporabiti še osmi odstavek 202. člena ZPIZ-2, ki določa dodaten pogoj za priznanje te pravice. Določa, da zavarovanec - član, ki skupaj z dodano dobo iz obveznega dodatnega ali poklicnega zavarovanja izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine, ni upravičen do pravic iz 39. a člena tega zakona vse dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe.

9. Prvi odstavek 391. člena ureja varstvo pričakovanih pravic; določa, da lahko osebe, ki so do uveljavitve ZPIZ-2 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložile zahtevka, lahko uveljavijo to pravico po navedenih predpisih tudi po uveljavitvi tega zakona. Na tej podlagi lahko tožnik uveljavi pravico do starostne pokojnine po 36. členu in 404. členu ZPIZ-1, ne pa tudi pravice do 20 % starostne pokojnine, ki je prvič urejena v ZPIZ-2 in ne gre za pričakovano pravico.

10. Zmotno je zatrjevanje revizije, da ima tožnik na podlagi 39. a člena ZPIZ-2 pravico do 20 % starostne pokojnine, ker izpolnjuje pogoje za priznanje starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 2012. Zahtevano pokojninsko dobo za pridobitev pravice po prejšnjih predpisih je tožnik dopolnil z upoštevanjem dodane dobe na podlagi 193. člena ZPIZ-1, vključno z upoštevanjem dobe iz dodatnega zavarovanja. Po določbi osmega odstavka 202. člena ZPIZ-2 pa se ta doba ne upošteva pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine. Brez upoštevanja te dobe tožnik pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine na dan 31. 12. 2012 (in ne na dan vložitve zahteve kot zmotno zatrjuje revizija) in s tem tudi do 20 % te pokojnine ne izpolnjuje. Tudi v primeru priznanja pravice do pokojnine po prejšnjih predpisih kot uživalec pokojnine po posebnih predpisih po drugem odstavku 39. a člena ZPIZ-2 prav tako ne bi bil upravičen do zahtevane pravice, saj je izrecno določeno, da imajo to pravico le uživalci pokojnin po splošnem predpisu.

11. Da je pravica do 20 % izplačila pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnem in ne tudi po posebnem predpisu, je razvidno iz obrazložitve predloga 7. člena ZPIZ-2B5. Poudarjeno je, da pravice do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine ne bodo mogli uveljaviti posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pokojnino po posebnih predpisih, kot tudi ne posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. To je narekovalo tudi spremembo 202. člena ZPIZ-2 (18. člen ZPIZ-2B), ki veže pridobitev te pravice na izpolnitev pokojninske dobe brez dodane dobe.

12. Neutemeljeno je zavzemanje revizije, da je pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku 399. člen ZPIZ-2, ki ureja postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih; po Zakonu o policiji (ZPol)6 in po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij7. Ureditev se nanaša le na ozko skupino zavarovancev, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za pravico do starostne pokojnine, ki jih določa 27. člen ZPIZ-2. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču, da besedna zveza iz 39. a člena ZPIZ-2 „po tem zakonu“ vključuje tudi izpolnjevanje pogojev za pridobitev starostne pokojnine po 399. členu ZPIZ-2. Poleg tega gre za prehodno določbo, ki ureja postopno spreminjanje pogojev in ki delavcem policije zagotavlja le pravico do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ne pa tudi drugih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Stališče v zvezi s tem je Vrhovno sodišče že zavzelo v več zadevah8. 13. Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvah več ustavnih pravic. Pravica do pokojnine je ena izmed človekovih pravic, ki jo določa 50. člen Ustave RS, vendar vsebina pravice ni podrobno določena. Določitev različnih pogojev ter meril za priznanje pravic je v pristojnosti zakonodajalca in ni v neskladju z Ustavo, če temelji na legitimnih ciljih in so ukrepi za dosego teh ciljev določeni racionalno in sorazmerno glede na objektivno ugotovljene razlike med zavarovanci. Načelo enakosti zakonodajalca obvezuje, da mora enaka razmerja urejati enako ter različna različno. Novela ZPIZ-2, v kateri so jasneje in bolj strogo določeni pogoji za uveljavitev 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine v primerjavi s prej veljavno ureditvijo, ne pomeni ustavno nedopustnega posega; razlikovanje je utemeljeno na razumnem razlogu, to je aktivnem delu. Zato ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da gre za enake položaje upravičencev za prejemanje 20 % pokojnine. Res je, da vsi izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, vendar eni na podlagi 40 let aktivnega dela, drugi pa ne. Slednji pridobijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji; to je pri nižji starosti in s krajšo pokojninsko dobo. Ker gre dejansko za različne položaje, je različnost njihove ureditve utemeljena in v skladu z Ustavo. Iz vseh navedenih razlogov ni utemeljen očitek, da gre za poseg v lastnino posameznika in kršitev načela socialne in pravne države. Načelo enakosti tudi ni kršeno z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 138/2017; odločitev temelji na drugačni pravni podlagi kot v zadevi VIII Ips 24/2017. V besedilu ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, v 38. členu ni bilo določeno, da gre za izpolnjevanje pogojev za pokojnino in s tem za priznanje izplačila 20 % pokojnine po tem zakonu oziroma, da se dodana doba iz obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja ne upošteva. Z novelo ZPIZ-2 pa sta v 39. a in 202. členu ta pogoja izrecno določena. Glede na datum vložite zahtevka pa novela zakona predstavlja pravno podlago za odločitev.

14. Za odločitev tudi ni bistveno, da je toženec zahtevke za izplačilo 20% starostne ali predčasne pokojnine zavračal. Uveljavljanje pravic je določeno s pravili postopka, ta se začne na zahtevo zavarovanca. V primeru, da zavarovanec z odločitvijo ni zadovoljen, lahko uveljavi redna in v določenih primerih tudi izredna pravna sredstva. Opustitev aktivnosti tožnika za uveljavitev pravice, ne glede na razlog, pa ne more pripeljati do drugačne odločitve.

15. Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma brez upoštevanja dodane dobe obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.

16. Vrhovno sodišče je v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Ur. l. RS, št. 102/15. 2 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 5 Poročevalec DZ, EPA 890/VII z dne 18. 11. 2015. 6 Ur. l. RS, št. 66/09 - UPB s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 10/06 - UPB s spremembami. 8 Primerjaj sodbe VSRS VIII Ips 287/2017 z dne 30. 5. 2018, VIII Ips 294/2017 z dne 19. 6. 2018, VIII Ips 304/2017 z dne 19. 6. 2018, VIII Ips 59/2018 z dne 4. 12. 2018, VIII Ips 89/2018 z dne 19. 12. 2018.