Jedro

Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec. Le-ta v sodnem postopku ne more več uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe; če jih uveljavlja, jih sodišče ne upošteva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 7. 2011, ugotovitev obstoja delovnega razmerja, reintegracijo in reparacijo. Sodišče je presodilo, da je obstajal poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da sodišče ni pristojno za presojo in ocenjevanje poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, temveč v tem okviru le, ali gre morda za navidezen razlog za odpoved in kršitev prepovedi diskriminacije. Zaradi slabšanja razmer na trgu in negativnega poslovanja tožnika, ki je bil zaposlen na delovnem mestu operativnega vodja, tožena stranka ni več potrebovala. Ravnala je zakonito, ko je ukinila delovno mesto operativnega vodje in v posledici te ukinitve tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Sodišče je tudi obrazložilo, da tožena stranka v sodnem postopku ni spreminjala razlogov za odpoved.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Navaja, da iz naslova odpovedi izhaja, da mu je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi. To sta sodišči tolerirali s obrazložitvijo, da gre za očitno napako – če se s tem še nekako lahko strinja, ne more mimo dejstva, da v odpovedi niso navedeni relevantni razlogi, oziroma je edini razlog, ki ga je tožena stranka obrazložila, neutemeljen. Dokazano je bilo, da ta razlog ne obstaja. Tožnik se sprašuje, ali lahko delodajalec glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) med sodnim postopkom spremeni razloge, zaradi katerih je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Zanima ga, ali je dovoljeno v odpovedi razloge povzemati pavšalno, nedoločno in brez ustrezne dokumentacije, na sodišču pa jih utemeljevati z različnimi ekonomski kazalci, itd. To ni dovoljeno; sodišče bi moralo takšno početje sankcionirati in delodajalcu omogočiti, da v sodnem postopku zagovarja le razloge, ki so izrecno in jasno navedeni ter obrazloženi v odpovedi. V njegovi odpovedi so razlogi premalo obrazloženi, oziroma je obrazloženo le-to, da bo prišlo do opuščanja dejavnosti izkopa v gramoznici, kar pa se je v sodnem postopku izkazalo za neresnično, saj gramoznica še naprej obratuje. Morda drži podatek tožene stranke, da dela operativnega vodja, ki ga je opravljal tožnik, sedaj v gramoznici ne opravlja več nihče, vendar to ni bistveno. Gre za zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi; ob odpovedi tožniku je bilo razumeti, da tožena stranka ne bo več opravljala dejavnosti izkopa gramoza. Nikjer v odpovedi ni navedeno, da se njegovo delovno mesto ukinja zaradi prodaje osnovnih sredstev, zaradi zmanjšanega prometa in likvidnostnih težav tožene stranke; kljub temu je ravno to odločilen argument za zavrnitev zahtevka. V nadaljevanju razlaga, da upad prometa v letih 2009 in 2010 ne more biti razlog za odpoved v juliju 2011, da sta se sodišči brez potrebe ukvarjali z obsegom dela tožene stranke, saj iz odpovedi ne izhaja, da naj bi jo prejel zaradi zmanjšanega obsega dela, sicer pa tudi ni bilo nujno, da je tožena stranka opustila dejavnost zaradi slabih ekonomskih potencialov oziroma razlogov. Tožena stranka skratka ni ponudila objektivnih in verodostojnih dokazov za svoje trditve, delodajalec pa šele v sodnem postopku tudi ne more imeti možnosti utemeljevanja odpovedi z dejstvi, ki niso navedena v sami odpovedi. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka, ki naj bi obstajala v tem, da je tožena stranka na zadnji obravnavi predložila dokaze (grafe, ki niso bili ustrezno potrjeni), kljub njegovemu ugovoru pa sta sodišči te dokaze uporabili kot razlog za odločitev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP – in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Očitek bistvene kršitve določb postopka, ki ga tožnik pravno ne opredeli, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je kljub tožnikovemu ugovoru na zadnjem naroku za glavno obravnavo dejansko izvedlo tudi dokaz z vpogledom v takrat priloženo dokumentacijo tožene stranke. V sodbi se na te dokaze ne sklicuje in jih ne omenja kot izvedene. To je sicer nenavadno, ni pa odločilno za presojo o podani kršitvi. Glede na razloge utemeljitve zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki sta jih izpostavili sodišči, predvsem sodišče druge stopnje, je namreč povsem jasno, da podatki tožene stranke, ki jih je ta predložila na zadnji obravnavi (priloga B 11), niso v ničemer vplivali na odločitev sodišča. Zato očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s temi dokazi ne more biti utemeljen.

7. Predmet presoje v konkretni zadevi je pravnomočna odločitev sodišča o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku. Gre za odpoved iz poslovnega razloga, ki ga ZDR v prvi alineji prvega odstavka 88. člena opredeljuje kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Po določbi drugega odstavka 81. člena ZDR delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved, v takšnem primeru pa je tudi dokazno breme (torej breme dokazovanja utemeljenega razloga za odpoved) na njegovi strani(prvi odstavek 82. člena ZDR). Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče vezano na opredelitev razloga za odpoved, na katerega se sklicuje oziroma ga obrazloži delodajalec. Dolžnosti pisne obrazložitve odpovedi izhaja iz drugega odstavka 86. člena ZDR.

8. Sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga torej izhaja predvsem iz dejanske obrazložitve odpovednega razloga, na katerega se v odpovedi sklicuje sam delodajalec. Le-ta v sodnem postopku ne more več uveljavljati drugih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati dodatnih razlogov za odpoved pogodbe; če jih uveljavlja, jih sodišče ne upošteva.

9. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči prve in druge stopnje ostali v navedenih okvirih presoje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da nasprotne revizijske navedbe niso utemeljene. Tako iz obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku in iz odpovedi iz poslovnega razloga ne izhaja le, da tožena stranka opušča dejavnost izkopa v gramoznicah, in da bo ob koncu meseca avgusta gramoznica tudi prenehala z obratovanjem (kar se kasneje ni zgodilo, torej ta razlog za odpoved pogodbe ne more biti utemeljen), temveč da tožena stranka postopno zmanjšuje število delavcev, da obstajajo „ekonomsko upravičeni razlogi zmanjšanja stroškov dela“, da „ni več potrebe po opravljanju del na delovnem mestu operativni vodja“, da je „prišlo do ukinitve tega delovnega mesta“ in da je delodajalec „dela, ki jih je opravljal tožnik, razporedil med še zaposlene delavce, funkcijo občasnega nadzora pa bo kot dodatno delovno nalogo prevzel že zaposleni delavec po izboru delodajalca, do takrat pa jo bo izvajal neposredno nadrejeni delavec“. V jasni in dovolj konkretni obrazložitvi odpovedi so skratka navedeni različni ekonomski razlogi, kot tudi spremembo organizacije, pri kateri prihaja do ukinitve tožnikovega delovnega mesta in razporeditev del med ostale zaposlene. Prav v zvezi s tem je sodišče druge stopnje pravilno pojasnilo, da sodišče ne presoja in ocenjuje poslovnih in organizacijskih odločitev delodajalca, ki se je v tem primeru odločil za ukinitev tožnikovega delovnega mesta in razporeditev nalog med druge osebe.

10. Tudi če torej odmislimo vprašanje (ne)obstoja razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika v zvezi z zaprtjem gramoznice, do katerega kasneje ni prišlo, zakonitost odpovednega razloga, ki je dovolj jasno in konkretno naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, obstaja že v organizacijskem ukrepu tožene stranke – ukinitvi tožnikovega delovnega mesta in razporeditev nalog tega delovnega mesta med še zaposlene delavce. Gre za utemeljen odpovedni razlog, ki ga je tožena stranka navedla oziroma dovolj jasno obrazložila že v odpovedi in ne šele v postopku pred sodiščem.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).