Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o neobstoju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi) glede na okoliščine konkretnega primera napačna.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev o neobstoju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi) glede na okoliščine konkretnega primera napačna.

Obrazložitev

1. Bistvo tožnikovega prizadevanja temelji na tezi, da je bil prikrajšan v svoji predkupni pravici in to na način, ki predstavlja zavesten in skrbno skonstruiran obid predpisov o prodaji po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Prvotoženka je 17. 4. 2002 prodala drugotoženki in tretjetožencu parcelo št. 432 k. o. ... Nato je 21. 6. 2002 prvotoženka podala pri Upravni enoti Piran ponudbo za prodajo sosednje parcele, št. 450/3 k. o. ...; ta parcela se nahaja v območju varovalnega gozda. Ponudbo je sprejelo več oseb, kot prva druga toženka in tretji toženec. Sprejel pa jo je tudi tožnik in hkrati izjavil, da kot mejaš uveljavlja predkupno pravico. 26. 7. 2002 se je ponudba zaključila. Upravna enota Piran je 20. 8. 2002 izvedla ustno obravnavo. Mesec in pol kasneje (1. 10. 2002) je pravna prednica prve toženke (H. d. d.) umaknila ponudbo. Hkrati je na GURS vložila predlog za združitev obeh, uvodoma navedenih parcel. Tiste, ki je bila (kot neproblematična) že prodana L., in tiste, tu-sporne glede katere je tekel postopek prodaje po ZKZ. GURS je 14. 11. 2002 izdal odločbo, s katero sta bili obe parceli združeni v enotno parcelo št. 432, k. o. ... 18. 12. 2002 so toženci sklenili sporni aneks k prodajni pogodbi za parcelo št. 432. Z njim so „dogovorili doplačilo za dodatno površino, za katero se je parcela št. 432 k. o. ... povečala po pripojitvi parcele 450/1 k. o. ...“ Do vknjižbe je prišlo po sklenitvi aneksa. Toženca (2. in 3.) sta postala lastnika celotne parcele, tožnik pa prikrajšani imetnik svoje (pravilno uveljavljane) predkupne pravice.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju tožnikovemu izbrisnemu zahtevku (in tudi vmesnemu ugotovitvenemu zahtevku) ugodilo. Pritrdilo je tožnikovi tezi, da je šlo za izigravanje kogentnih predpisov ZKZ.

3. Sodišče druge stopnje je (med drugim) ugodilo pritožbi tožencev in sodbo tudi v ugodilnem delu spremenilo tako, da je zahtevek zavrnilo.

4. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlagatelj trdi, da gre za pomembno pravno vprašanje: „ali ima tožnik pravni interes za tožbo na ničnost aneksa zaradi pridobitve obnovitvenih razlogov za obnovo pravdnega postopka P 292/2002, v katerem je tožnik vtoževal sklenitev prodajne pogodbe po predkupni pravici za parcelo št. 450/3 k. o. ... in mu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen s sodbo P 287/2006 Okrajnega sodišča v Piranu ter ali je zato tožniku bila kršena obligacijska pravica do sklenitve pogodbe na podlagi predkupne pravice in s tem pravica do sodnega varstva po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) (bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) na drugi stopnji in zmotne uporabe materialnega prava).“

5. V obrazložitvi opisuje potek dogodkov, trdi, da odločitev nižjih sodišč odstopa od razveljavitvenega sklepa revizijskega sodišča (izrecno opozori, da revizijsko sodišče ni imelo težav s pravnim interesom). Trdi, da je povsem jasno, da je aneks ničen ter da je zaradi tesne zveze z drugim postopkom podan tudi njegov interes, da se to ugotovi. Ta svoj interes je utemeljeval v vlogah, ki jih predloži predlogu. Če je aneks ničen, ima tožnik kot kmet in mejaš predkupno pravico. Ker je zahteval v drugi pravdi sklenitev pogodbe, je seveda logično, da je imel obligacijsko pravico, ki mu je bila kršena. Zato oporeka temu, da zahtevek ne more biti utemeljen na podlagi 243. člena ZZK-1. 6. Predlog je utemeljen.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.