Jedro

Dopis pošte je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je vsebinsko smiselno enak dopisu pošte, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje v že pravnomočno končanem postopku. Zato tega dopisa pravilno ni štelo kot nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in II. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrnilo (I. točka izreka) in sklenilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka). Predlog za oprostitev plačila sodnih taks pa je zavrglo (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka je tožnica vložila pritožbo, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitev določb Zakona o pravdnem postopku. Opisuje potek pravnomočnih postopkov v zvezi z zavrženjem tožb. Vztraja, da je zadostila določilom 394. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in 10. točki, ker je dokaz nov. Nov dokaz je v resnici dopis matere tožnice Pošti Slovenije z dne 27. 3. 2015 in ne dopis Pošte Slovenije z dne 28. 4. 2017. Meni, da je v predlogu za obnovo postopka pisno kot med zaslišanjem dne 24. 11. 2017 dokazala, da dokaza, to je izvirne izjave matere z dne 27. 3. 2015, ni mogla sodišču predlagati in predložiti že prej.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v skladu s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve v takšnem obsegu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavani zadevi je tožnica dne 6. 6. 2017 predlagala obnovo pravnomočno končanega sodnega postopka, v katerem je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. I Ps 1838/2015 z dne 16. 3. 2016 zavrglo tožbo. Višje delovno in socialno sodišče je s sklepom opr. št. Psp 245/2016 z dne 16. 6. 2016 potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Zoper takšno odločitev je tožnica vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo s sklepom opr. št. VIII Ips 264/2016 z dne 7. 4. 2017. Tožnica je uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP.

6. Po določbi 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP se lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga, če so ta dejstva, oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je nova dejstva še lahko navajala, oziroma ko je nove dokaze še lahko predlagala. Po določilu drugega odstavka 395. člena ZPP pa se sme dovoliti obnova postopka samo, če stranka novih dejstev in novih dokazov ni mogla brez svoje krivde uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Gre za obveznost stranke, ki predlaga to izredno pravno sredstvo, da izkaže, da novih dejstev oziroma novih dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, še pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Glede na določbo 396. člena ZPP pa mora biti predlog za obnovo postopka tudi pravočasen in sicer vložen v subjektivnem in objektivnem roku.

7. Ko le ena od navedenih, kumulativno predpisanih predpostavk ni izpolnjena, gre za nedovoljen predlog za obnovo postopka in ga je skladno s prvim odstavkom 398. člena ZPP potrebno zavreči. 8. Kot je razvidno iz 4. strani predloga za obnovo postopka (list. št. 66) je tožnica navedla, da dopis matere z dne 27. 3. 2015 poleg pripadajočega dopisa pošte predstavlja ključni nov dokaz in na podlagi tega dokaza tožnica vlaga predmetni predlog za obnovo postopka. Torej je tožnica predlagala obnovo postopka tako na podlagi dopisa njene matere z dne 27. 3. 2015 kot na podlagi dopisa pošte z dne 28. 4. 2017. Dopis Pošte Slovenije z dne 28. 4. 2017 je sodišče prve stopnje, ki je izrecno izpostavilo, da se na ta dopis sklicuje tožnica v predlogu za obnovo postopka, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je vsebinsko smiselno enak dopisu pošte z dne 7. 1. 2016, ki ga je pridobilo sodišče prve stopnje v že pravnomočno končanem postopku I Ps 1838/2015. Zato dopisa pošte z dne 28. 4. 2017 tudi pravilno ni štelo kot nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.

Enako pa kot nov dokaz ni mogoče šteti dopisa tožničine matere z dne 27. 3. 2015. Tožničinemu pooblaščencu - odvetniku je bil dopis Pošte Slovenije z dne 7. 1. 2016, v katerem je bilo navedeno, da je bila pošta 27. 3. 2015 s strani tožničine matere A.A. seznanjena, da tožnica ne prebiva na naslovu in ne prevzema pošiljk, vročen 18. 1. 2016. Tožnica se je tako tega dne, torej 18. 1. 2016, seznanila z dopisom pošte in o tem, da je bila pošta 27. 3. 2015 seznanjena z dopisom tožničine matere A.A. Tožnica pa, čeprav je bila s tem seznanjena, ni ničesar storila v zvezi z dopisom njene matere z dne 27. 3. 2015, bodisi, da bi skušala pridobiti izjavo ali dopis matere o svojem prebivanju oziroma njen dopis z dne 27. 3. 2015. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni dokazala, da dokaza brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je zato pravilen. Tožnica bi tudi po prepričanju pritožbenega sodišča lahko že ob začetku oziroma tekom postopka na prvi stopnji, zlasti pa po seznanitvi z dopisom pošte z dne 7. 1. 2016, pridobila pisno izjavo matere o tem, kdaj oziroma kje je prebivala oziroma bi lahko predlagala, naj se o tem pridobi pisna izjava matere oziroma njen dopis z dne 27. 3. 2015. Vzrok za to, da tožnica dopisa matere z dne 27. 3. 2015 o svojem prebivanju ni pravočasno pridobila ali predlagala pridobitev tega dopisa ni v tem, da za to ni vedela, temveč njeno neaktivno in neskrbno zbiranje procesnega gradiva. Navedeno pa kaže na nasprotno, da tožnica ni izkazala potrebne skrbnosti pri zbiranju procesnega gradiva. Torej ni dokazala, da brez svoje krivde ni mogla uveljavljati predlaganega dokaza, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.

9. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v 10. točki 394. člena in 395. člena ZPP za obnovo postopka in da nadaljnjih pogojev ni bilo potrebno ugotavljati.

10. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, vključno z očitki, ki se nanašajo na predsednika senata, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 366. člena v zvezi s 353. členom ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.