Jedro

Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila 6. 6. 2017, odločba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 24. 11. 2017, to je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017. Zato bi tožeča stranka lahko revizijo v tem sporu vložila le na podlagi predhodnega sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožeča stranka ni predlagala njene dopustitve, zato revizija v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbami izpodbijala dokončne odločbe tožene stranke z dne 13. 6. 2013, 8. 7. 2013, 18. 6. 2013 in 13. 3. 2014. Zatrjevala je, da ji te niso bile pravilno vročene. Sodišče prve stopnje je postopke združilo v skupno obravnavanje in 16. 3. 2016 tožbo zavrglo. Sprejelo je stališče, da so bile pritožbe tožeče stranke zoper navedene dokončne odločbe tožene stranke vložene prepozno. Sodišče druge stopnje je s sklepom Psp 245/2016 z dne 16. 6. 2016 potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, revizijo pa je Vrhovno sodišče zavrnilo s sklepom VIII Ips 264/2016 z dne 7. 3. 2017. 2. Tožeča stranka je 6. 6. 2017 vložila predlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 24. 11. 2017 zavrnilo. Pritožbeno sodišče je navedeni sklep 8. 3. 2018 potrdilo kot pravilen.

3. Tožeča stranka zoper sklep vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve človekovih pravic. Navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je izpodbijani sklep podal senat v enaki sestavi kot sklep Psp 245/2016 z dne 16. 6. 2016. Kršitev je storjena tudi pri sodišču prve stopnje, ker je odločal sodnik posameznik, čeprav bi moral odločati senat. Za novo dejstvo, ki utemeljuje obnovo postopka, je izvedela iz dopisa Pošte Slovenije z dne 28. 4. 2018, zato tega dokaza brez svoje krivde ni mogla predlagati preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan. Ne strinja se, da sta dopisa Pošte Slovenije z dne 7. 1. 2016 in 28. 4. 2018 vsebinsko smiselno enaka, kot izhaja iz sklepa pritožbenega sodišča, saj je drugemu dopisu priložena priloga, ki je odločilnega pomena.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Na podlagi četrtega odstavka tega člena se v postopku revizije zoper sklep smiselno uporabljajo določbe ZPP o reviziji zoper sodbo. Po 367. členu ZPP lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

6. Novela ZPP-E 2 v tretjem odstavku 125. člena določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po njegovih določbah, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku njegove uporabe.

7. Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila 6. 6. 2017, odločba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 24. 11. 2017, to je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017. Zato bi tožeča stranka lahko revizijo v tem sporu vložila le na podlagi predhodnega sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožeča stranka ni predlagala njene dopustitve, zato revizija v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP ni dovoljena.

8. Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je vrhovno sodišče dopustilo, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 10/2017.