Jedro

Zaradi ugotovljenega solastništva na nepremičnini sta sodišči nižje stopnje utemeljeno šteli, da stranski intervenient ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje pravice do subvencioniranja najemnine iz prvega odstavka 121. b člena SZ-1. Tudi solastnina na nepremičnini pomeni imeti v lasti drugo stanovanje v smislu določbe 121. b člena SZ-1 in izključuje priznanje pravice do subvencioniranja najemnine. Zato solastništvo na nepremičnini za stranskega intervenienta ne pomeni, da je samo zato v drugačnem pravnem položaju v smislu določbe 121. b člena SZ-1, kot bi bil, če bi imel na nepremičnini izključno lastninsko pravico.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke št. 12300-267/2012/4 z dne 14. 2. 2014 in št. 1231-07/2011-11/2 z dne 23. 2. 2012 in zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo stranskega intervenienta in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje stranski intervenient vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe. Protispisna je ugotovitev, da je bil stranski intervenient lastnik stanovanja v spornem obdobju in zato ni upravičen do subvencije najemnine. Nepremičnina v naravi ni razdeljena, stranski intervenient zato ni lastnik stanovanja, kot to ugotavlja sodišče, ampak solastnik celotne nepremičnine. Solastnina na nepremičnini ne pomeni, da ima intervenient v lasti drugo stanovanje. Ker sodišče v primeru kupoprodajne pogodbe kot pridobitev lastninske pravice na stanovanju šteje opredelitev nepremičnine v prodajni pogodbi in ne vpis v zemljiško knjigo, je v tem delu zmotno uporabilo določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ, Ur. l. RS, št. 91/13 in naslednji). Sodišče ni upoštevalo, da stranski intervenient kot solastnik do 1/3 z nepremičnino brez soglasja ostalih solastnikov ne more razpolagati in dejansko ta nepremičnina ne predstavlja aktivnega premoženja.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena pravdnima strankama. V odgovoru na revizijo tožnik predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena in revizijski očitek v tej smeri ni utemeljen (prvi odstavek 360. člena ZPP). Tudi ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti.

8. Z izpodbijano prvostopno odločbo z dne 23. 2. 2012 je toženka odločila, da je stranski intervenient upravičen do subvencionirane tržne najemnine za tržno stanovanje v višini 256,00 EUR mesečno od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012. Plačilo subvencije je naložila Mestni občini Ljubljana oziroma tožniku. Z odločbo z dne 14. 2. 2014 je drugostopni organ toženke delno ugodil pritožbi tožnika in prvostopno odločbo v 1. in 2. točki odpravil ter odločil, da je stranski intervenient upravičen do subvencionirane tržne najemnine za tržno stanovanje v višini 192,00 EUR mesečno. Stranskemu intervenientu je naložilo vračilo razlike do preveč izplačane subvencije tržne najemnine.

9. Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijani odločbi toženke in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje, ker stranski intervenient ni izpolnjeval enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje pravice do subvencioniranja najemnine iz prvega odstavka 121. b člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1, Ur. l. RS, št. 69/2003 in naslednji). Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo stranskega intervenienta in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Na podlagi 7. točke 6. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami) centri za socialno delo odločajo po tem zakonu med drugim tudi o pravici do subvencije najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja. ZUPJS tako odkazuje na uporabo SZ-1, ki subvencioniranje najemnine ureja v 121. in naslednjih členih. Po prvem odstavku 121. b člena SZ-1 subvencija pripada upravičencem iz 121. a člena SZ-1, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči ter nimajo v lasti drugega stanovanja.

11. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bil stranski intervenient v času upravnega odločanja toženke v zemljiško knjigo vpisan kot solastnik do 1/3 nepremičnine, na parc. št. ... k.o. X. Ta solastniški delež je v naravi predstavljal trisobno stanovanje v izmeri 83 m2 v prvem nadstropju hiše na naslovu AA., kar je razvidno iz kupoprodajne pogodbe z dne 25. 12. 1990. Navedene ugotovitve sodišča v tem delu niso v nasprotju z listinami iz spisa in očitek protispisnosti iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

12. Zaradi ugotovljenega solastništva na nepremičnini sta sodišči nižje stopnje utemeljeno šteli, da stranski intervenient ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje pravice do subvencioniranja najemnine iz prvega odstavka 121. b člena SZ-1. Tudi solastnina na nepremičnini pomeni imeti v lasti drugo stanovanje v smislu določbe 121. b člena SZ-1 in izključuje priznanje pravice do subvencioniranja najemnine. Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Solastnina je lastninska pravica več oseb na nerazdeljeni stvari (65. člen SPZ), torej oblika lastninske pravice oziroma lastnina z drugačno omejitvijo uporabe, uživanja in razpolaganja (prvi odstavek 37. člena SPZ). Zato solastništvo na nepremičnini za stranskega intervenienta ne pomeni, da je samo zato v drugačnem pravnem položaju v smislu določbe 121. b člena SZ-1, kot bi bil, če bi imel na nepremičnini izključno lastninsko pravico.

13. Stališče stranskega intervenienta, da solastnina ni ovira za priznanje pravice do subvencioniranja najemnine, nasprotuje njenemu namenu. Subvencija najemnine kot socialni transfer je predvidena ravno za primere, ko upravičenec ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik nepremičnine, v kateri bi lahko prebival in si mora stanovanjski problem reševati drugače (z najemom). Glede na namen subvencije je pomembna tudi ugotovitev, da je solastniški delež stranskega intervenienta v naravi predstavljal trisobno stanovanje v izmeri 83 m2, ki ga je oddajal v najem z najemno pogodbo, ki je potekla 31. 12. 2014. 14. Ker preostale revizijske navedbe na drugačno presojo ne bi mogle vplivati, revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

15. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.