Jedro

Stranka je prejela pripravljalno vlogo tik pred narokom. Sodišče je njen predlog, naj ji podeli rok za odgovor, zavrnilo. Merilo, ali je s tem kršilo njeno pravico do izjave, je, ali je bila vloga zahtevna in obsežna do te mere, da kvalitetnega odgovora na naroku ni mogla dati.

Kot hudo nehvaležnost sodna praksa ocenjuje ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila, pri čemer je pri presoji pravnega standarda hude nehvaležnosti potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Tako na primer slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje ne utemeljujejo preklica darila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek (preklic darila in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za nepremičnine, ki so bile predmet darilne in služnostne pogodbe z dne 13. 10. 2009), kot tudi podrejeni tožbeni zahtevek (preklic darila in plačilo 100.000,00 EUR) ter tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, naj jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in naloži toženi v plačilo stroške pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi do plačila oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba uvodoma graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki tožeči stranki ni dalo primernega roka (najmanj 8 dni) za podajanje odgovora na pripravljalni vlogi tožene stranke z dne 2. 10. 2012 (ki jo je tožnica prejela 9. 10. 2012) in z dne 11. 10. 2012 (ki jo je tožnica prejela na naroku dne 11. 10. 2012) ter tako kršilo določbo 286a. člena ZPP (1). Nadalje pritožba navaja, da je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Kljub temu da sta med strankama sporna narava in namen sklenjenega pravnega posla, niti toženec sam ne zatrjuje, da je pogodba v celoti odplačna. Tako je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za (v celoti) odplačen pravni posel. Prvoten in bistven namen sporne pogodbe je bila obdaritev, ki pa vključuje tudi izplačilo dednega deleža po očetu. Na neodplačno naravo sklenjenega posla pa je možno sklepati tudi na podlagi dejstva, da je toženec podpisal sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju po tožnici. Tak sporazum se namreč največkrat sklene iz razloga, ker potomec prejme neko neodplačno naklonitev. Nenazadnje je tudi sodišče prve stopnje dopustilo možnost, da gre v delu za neodplačen pravni posel, vendar zadeve v tej smeri ni zadosti raziskalo. Pritožba zaradi nepravilnosti graja tudi oceno sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni podana pravna podlaga za preklic darila iz hude nehvaležnosti. Konkretna dejanja toženca – tožnici ne dovoli stika z otrokom (vnukom tožnice); odkar se je odselil tožnice ne pozdravlja več, od avgusta 2010 pa ne govori več z njo (ob priliki zadnjega pogovora pa ji je dejal, da ga nima pravice klicati ter, da naj v treh dneh z njegove parcele odmakne drva, drugače jih bo odpeljal); na tožnico je vpil ter dejal, da ni nič vredna, da ni njegova mati, da so starši U. (toženčeve partnerice) zanj naredili več; ob neki priliki je povedal, da ve, da meja med parcelami ni poštena ter da je to naredil namenoma, da M. »tista prasica« (toženčeva sestra) od zemlje ne bo imela nič ter, da se zaveda da se tožnica sekira, vendar mu je vseeno, tudi če bi zaradi tega morala v bolnišnico – namreč nedvomno predstavljajo hudo nehvaležnost. Zaključek, da ni tako pa je najmanj preuranjen, saj sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev 286a. člena ZPP, ni utemeljen. Sporni pripravljalni vlogi tožene stranke sta odraz pravice stranke, da predloži pripravljalne vloge (v katerih navaja dejstva in predlaga dokaze), in sicer do konca prvega naroka za glavno obravnavo (smiselno prvi odstavek 286. člena ZPP). Pripravljalni vlogi, ki ju je vložila tožena stranka, sta zato dopustni vlogi. Šlo je za sestavni del izmenjevanja vlog (pred tem je vlogo vložila tožeča stranka). Določba 286a. člena ZPP tu ni neposredno uporabljiva, saj se ta nanaša na roke, ki jih postavlja sodišče v okviru pisnega materialnega pravdnega vodstva (2).

6. Vendar: če gre za obsežno vlogo, potem mora veljati, da mora imeti stranka zadosti časa za kvaliteten odgovor (npr. 8 dni). Tega roka sodišče stranki kljub njeni izrecni zahtevi ni dalo. Merilo, ali je bilo takšno ravnanje sodišča pravilno, je, ali je bila zaradi tega stranka prikrajšana v pravici do izjave (3). Bistvena je torej zagotovitev pravice nasprotne stranke do izjave, ki pa ni avtomatično kršena že s podajo vloge (šele) na naroku (oziroma nekaj dni prej). Ugotoviti je potrebno, ali so navedbe v vlogi takšne, da stranka na njih do naroka oziroma na samem naroku ne more oziroma ni mogla odgovoriti. Tako je predvsem v primeru obsežnih in vsebinsko kompleksnih vlog potrebno nasprotni stranki omogočiti dodaten čas za pripravo odgovora in preložiti narok, kratke in nezahtevne vloge pa, nasprotno, takšnega prelaganja ne utemeljujejo.

7. Nosilni (in zadostni) razlog odločitve pritožbenega sodišča je, da že glede na trditveno podlago ni izpolnjen standard hude nehvaležnosti. Ker sta glede tega vprašanja sporni vlogi kratki in ne odpirata novih pravno kompleksnih vprašanj, temveč zgolj navajata enostavna dejstva v odgovor na tožničine navedbe in bi tožnica lahko podala odgovore in dodala lastne navedbe na samem naroku ter tako udejanila pravico, da se izjavi, ravnanje sodišča ne predstavlja bistvene kršitve določb ZPP (konkretno 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Te navedbe namreč ne presegajo navajanja, ki je lastno procesni aktivnosti strank na samem naroku.

8. Za preklic darila je potrebno izkazati ravnanje obdarjenca, ki ustreza pravnemu standardu hude nehvaležnosti. Po prvem odstavku 540. člena OZ gre za tak primer, ko se obdarjenec proti darovalcu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal. Sodna praksa pa je kot hudo nehvaležnost ocenila ravnanja, ki so po pomembnosti takšna, da razumno upravičujejo preklic darila, pri čemer je pri presoji pravnega standarda hude nehvaležnosti potrebno opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem. Tako na primer slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje ne utemeljujejo preklica darila (glej sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 4/2006 z dne 27. 8. 2008, opr. št. II Ips 398/2007 z dne 11. 2. 2010, opr. št. II Ips 195/2006 z dne 9. 10. 2008 in opr. št. II Ips 754/2008 z dne 11. 1. 2012). V tej luči tudi pritožbene navedbe, ki sicer nakazujejo na nekorekten odnos toženca do tožnice, ki ga lahko označimo celo s pojmom nehvaležnost, tudi če so resnične, ne zadostujejo za sklep, da je toženčevo ravnanje izraz hude nehvaležnosti do tožnice. Konflikt med strankama namreč nikoli ni prerasel verbalnih obračunavanj (stranki tega vsaj nista zatrjevali). Odnosa toženca do tožnice pa, glede na vse okoliščine, tudi ni mogoče oceniti kot moralno hudo zavržnega. Gre za odnos, ki je sicer slab, vendar tudi z moralnega (pravnega pa sploh) vidika ne presega dopustnih mej splošne svobode njegovega ravnanja. Tako so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje neupravičeno ni izvedlo predlaganih dokazov, predvsem z zaslišanjem strank in prič, saj tudi, če bi se tožničine navedbe izkazale za resnične, ne bi zadostile pravnemu standardu hude nehvaležnosti.

9. V luči zgoraj navedenega lahko pritožbeno sodišče glede pritožbenih navedb o naravi in namenu spornega pravnega posla med strankama pritožbeno sodišče zgolj ponovi (kar je povedalo že sodišče prve stopnje), da tudi če bi (nasprotno od ugotovitve sodišča prve stopnje) šlo za darilo ali mešano darilo po 530. členu OZ (4), razlogi za preklic darila oziroma neodplačnega dela mešanega darila niso podani, saj tožnica ni uspela dokazati hude nehvaležnosti toženca. Tožbeni zahtevek bi bilo zato v vsakem primeru potrebno zavrniti.

10. Glede na navedeno je bilo potrebno tožnikovo pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (glej 353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (smiselno prvi odstavek 154. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s poznejšimi spremembami).

(2) Pri tem določba četrtega odstavka 286a. člena strankam nalaga, da morajo pripravljalne vloge predložiti sodišču pravočasno, tako da zaradi zagotovitve kontradiktornosti postopka ne bo potrebno preložiti naroka.

(3) Prim. Aleš Galič, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, Ljubljana 2010, 4. knjiga, str. 228, 229, 230, 231 in 235. (4) Obligacijski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/2001 s poznejšimi spremembami).