Jedro

V primeru izvedene kritne prodaje je višina škode – razlika med pogodbeno dogovorjeno ceno in ceno kritne prodaje – oškodovancu (lahko) znana šele ob izvedbi le-te (in ne prej), zaradi česar je začetek teka zastaralnega roka, ob ustrezni izvedbi kritne prodaje, treba nujno vezati na trenutek sklenitve kritne prodaje.

Četudi gre za predmet Pogodbe, glede katerega se dobave ter posledično plačila vršijo mesečno (trajajoča pogodbena obveznost), je za presojo začetka teka zastaralnega roka bistven trenutek sklenitve kritne prodaje, saj je bil tožeči stranki od takrat znan celoten obseg izgubljenega dobička v višini negativne razlike med nižjo ceno pri kritni prodaji in višjo ceno (kupnino), dogovorjeno s Pogodbo.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi toženkinega predčasnega, neutemeljenega odstopa od pogodbe o prodaji in nakupu električne energije, sklenjene med pravno prednico tožeče stranke in toženo stranko za leta 2009, 2010 in 2011. Višino škode tožeča stranka utemeljuje kot razliko med pogodbeno dogovorjeno ceno ter ceno, po kateri je energijo (ki je toženi stranki zaradi odpovedi pogodbe ni mogla dobaviti) prodala drugima odjemalcema (A. in M.). Zaradi odstopa od pogodbe je namreč tožeča stranka izvedla kritno prodajo.

2. Sodišče prve stopnje je (z delno sodbo) zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, po katerem naj bi ji tožena stranka plačala 474.229,45 EUR(1) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka delne sodbe). Odločilo je še, da se odločitev o pravdnih stroških pridrži za končno odločbo (II. točka izreka delne sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe). Posledično je sklenilo, da tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka sodbe).

4. Tožeča stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču prvenstveno predlaga, da sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov pravdnega postopka. Podrejeno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

5. Revizija očita sodiščema druge in prve stopnje, da sta nepravilno uporabili določbe 335., 336., 337., 344., 349. in 352. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ko sta sporni tožbeni zahtevek zavrnili kot neutemeljen zaradi zastaranja. Nedvomno je, da znaša v obravnavanem primeru zastaralni rok tri leta (tretji odstavek 352. člena OZ v povezavi s 349. členom OZ), vendar pa je po mnenju revidentke napačno stališče sodišča, da je treba za začetek teka zastaralnega roka upoštevati datum, ko je tožena stranka od pogodbe odstopila, saj navedeni datum predstavlja zgolj datum kršitve pogodbene obveznosti, ne pa tudi datuma nastanka škode. Tega dne škoda tožeči stranki še ni nastala, ker se je pogodba nanašala na dobavo in plačilo električne energije, ki se dobavlja sukcesivno, medtem ko so posamezni mesečni obroki zapadli v plačilo šele dvajsetega v mesecu za predpretekli mesec.

6. Revizija je bila vročena nasprotni (toženi) stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje.

7. Med pravno prednico tožeče stranke in med toženo stranko je bila 12. 6. 2008 sklenjena Odprta pogodba o prodaji in nakupu električne energije, št. 1/2009/63045117 za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2011 (v nadaljevanju Pogodba). Tožena stranka je od Pogodbe 6. 1. 2009, v skladu z Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe za organiziranje trga z električno energijo, odstopila ter sklenila pogodbo o dobavi električne energije z drugim dobaviteljem. Ta je pravno prednico tožeče stranke tudi obvestil o prekinitvi pogodbenega razmerja.

8. V Pogodbi je bila določena cena in predvidena letna odjemna količina električne energije za leta 2009, 2010 in 2011, rezervirana za toženo stranko. Iz Splošnih pogojev E. d. d.(2) za sklepanje pogodb o prodaji in nakupu električne energije za odjemalce (v nadaljevanju Splošnih pogojev), ki so veljali v času sklenitve pravnega posla, izhaja še, da mora odjemalec v primeru predčasne odpovedi pogodbe dobavitelju (kot pogodbeno kazen) povrniti celotno vrednost predvidene električne energije do izteka pogodbe (26. člen Splošnih pogojev).

9. Tožeča stranka je že 6. 1. 2009 M. poslala ponudbo za dobavo električne energije, ki je bila rezervirana za toženo stranko za leti 2010 in 2011; ponudba je bila s strani M. potrjena 7. 1. 2009. M. je bila tako prodana celotna količina električne energije, predvidena za toženo stranko za leti 2010 in 2011. Z učinkom kritne prodaje je bila električna energija, ki je bila sicer rezervirana za toženo stranko (za leto 2009), prodana tudi A.(3)

10. Iz Splošnih pogojev tožeče stranke izhaja, da se pogodbe o prodaji in nakupu električne energije sklepajo v pisni obliki, vendar pa Splošni pogoji omogočajo tudi sklenitev pogodbe po telefonu, elektronski pošti, faksiranem sporočilu ali na drugačen način, s tem, da je tako sklenjen dogovor treba naknadno še pisno potrditi (drugi odstavek 5. člena Splošnih pogojev).

11. Revizija ni utemeljena.

Razlogi za zavrnitev revizije.

12. V obravnavani zadevi tožeča stranka vtožuje pogodbeno odškodninsko terjatev; zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi toženčeve neutemeljene odpovedi Pogodbe, ko je bila tožeča stranka zaradi odpovedi Pogodbe prisiljena izvesti kritno prodajo, s katero je dosegla nižjo ceno, kot je bila dogovorjena s Pogodbo med pravdnima strankama. Glavno vprašanje v zadevi je, ali je terjatev tožeče stranke zastarala. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč na to vprašanje odgovorili pritrdilno, medtem ko tožeča stranka v reviziji zagovarja nasprotno stališče in v zvezi s tem uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

13. Stališče revidentke, da škodni dogodek (v konkretnem primeru odpoved pogodbe – kršitev pogodbe) in nastanek škode ne sovpadata vedno, drži. Utemeljeno je tudi oporekanje stališču, da izvedba kritne prodaje nima vpliva na začetek teka zastaralnega roka. Vendar pa zmotna razlaga materialnega prava revidentki, glede na (v konkretni zadevi) ugotovljeno dejansko stanje, kljub temu ne more zagotoviti uspeha (kar bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve).

14. Interes, da za stvar, ki je predmet (razdrte) pogodbe, pridobi kupnino, lahko prodajalec uresniči tako, da stvar proda drugemu kupcu in izvede kritno prodajo. Škoda, ki prodajalcu nastane v primeru takšne prodaje, je glede na določbo prvega odstavka 505. člena OZ enaka razliki med ceno, dogovorjeno s prodajno pogodbo, in ceno, doseženo pri kritni prodaji. Ta škoda je glede na tožbene navedbe predmet tožbenega zahtevka v obravnavanem primeru, zaradi česar je stališče, da izvedba kritne prodaje ne vpliva na začetek teka zastaralnega roka, zmotno. V primeru izvedene kritne prodaje je namreč višina škode – razlika med pogodbeno dogovorjeno ceno in ceno kritne prodaje – oškodovancu (lahko) znana šele ob izvedbi le-te (in ne prej), zaradi česar je začetek teka zastaralnega roka, ob ustrezni izvedbi kritne prodaje, v konkretnem primeru treba vezati na trenutek sklenitve kritne prodaje.

15. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožeča stranka pri zmanjševanju škode ukrepala izredno hitro, saj je že 6. 1. 2009 (torej na dan odpovedi Pogodbe) na M. naslovila ponudbo (z vsemi bistvenimi sestavinami pogodbe(4) za odkup električne energije, ki je bila glede na trditve tožeče stranke rezervirana za toženo stranko za leti 2010 in 2011. M. je že 7. 1. 2009 po elektronski pošti sporočila, da ponudbo sprejema, s čimer je bila sklenjena kritna prodaja, tožeči stranki pa od tedaj dalje znano, po kakšni ceni je prodala električno energijo, ki je bila po razdrti Pogodbi rezervirana za toženo stranko (za leti 2010 in 2011), zaradi česar je od tedaj dalje imela možnost izračunati višino škode kot razliko v ceni, ki jo določa prvi odstavek 505. člena OZ. Zastaranje vtoževane terjatve je, glede na določbo prvega odstavka 336. člena OZ, tako pričelo teči 8. 1. 2009. 16. Tožeča stranka je v postopku zatrjevala, da je bila pisna pogodba z M. sklenjena šele kasneje (in ne že 7. 1. 2009), vendar pa to ne drži. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje (na 15. strani sodbe), za pogodbo o prodaji električne energije z zakonom ni predpisana obvezna pisna oblika. Iz Splošnih pogojev tožeče stranke sicer izhaja, da se pogodba sklene v pisni obliki, vendar pa Splošni pogoji omogočajo tudi sklenitev pogodbe na manj formalen način (po telefonu, elektronski pošti – kot v konkretnem primeru, ...). Iz takšne določbe Splošnih pogojev je zato mogoče zaključiti, da pisno dogovorjena oblika pogodbe nima namena ustvarjati pogoja za veljavnost pogodbe, temveč zgolj omogoča lažje dokazovanje sklenitve oziroma vsebine sklenjene pogodbe (ob tem, da zakon ne predvideva obvezne pisne oblike – 27. člen OZ), kar za konkretni primer pomeni, da je bila kritna prodaja veljavno sklenjena, ko sta stranki (tožeča stranka in M.) dosegli soglasje o njeni vsebini, kar je bilo s trenutkom sprejema ponudbe 7. 1. 2009 (prvi odstavek 21. člena OZ).

17. Neuspešna so zatrjevanja revidentke, da na tek zastaralnega roka odločilno vpliva dejstvo, da gre za dobavo predmeta pogodbe, ki se vrši mesečno, zaradi česar se mesečno izvajajo tudi plačila. Četudi gre za predmet Pogodbe, glede katerega se dobave ter posledično plačila vršijo mesečno (trajajoča pogodbena obveznost), je za presojo začetka teka zastaralnega roka bistven trenutek sklenitve kritne prodaje, saj je bil tožeči stranki od takrat znan celoten obseg izgubljenega dobička v višini negativne razlike med nižjo ceno pri kritni prodaji in višjo ceno (kupnino), dogovorjeno s Pogodbo. Tudi za zastaranje odškodninske terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo namreč velja, da zastaranje začne teči, ko tožnik izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja,(5) kar je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno v trenutku prejema izjave o sprejemu ponudbe M., torej s trenutkom sklenitve kritne prodaje (7. 1. 2009).

18. Glede na zgoraj obrazloženo revizijsko sodišče zaključuje, da, ker je bila 6. 1. 2009 odpovedana Pogodba s strani tožene stranke in že naslednjega dne (7. 1. 2009) sklenjena kritna prodaja z M., so bile od tega dne dalje tožeči stranki znane vse okoliščine, na podlagi katerih bi lahko ugotovila konkreten obseg in višino škode. Kljub zmotnemu materialnopravnemu stališču sodišča druge stopnje glede učinka sklenitve kritne prodaje na tek zastaralnega roka, pa je pravilen njegov zaključek, da je bila tožba (vložena 9. 2. 2012) vložena po poteku triletnega zastaralnega roka, zaradi česar je bil ta del tožbenega zahtevka materialnopravno pravilno pravnomočno zavrnjen.

19. Vrhovno sodišče je glede na obrazloženo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

20. Revidentka z revizijo ni uspela, zaradi česar v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka (II. točka izreka).

Op. št. (1): Znesek se nanaša na škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi odpovedi od pogodbe za leti 2010 in 2011. Op. št. (2): Gre za pravno prednico tožeče stranke.

Op. št. (3): Ta prodaja ni predmet revizijske presoje, saj o tem delu tožbenega zahtevka še ni bilo pravnomočno odločeno.

Op. št. (4): Iz drugega odstavka 5. člena Splošnih pogojev tožeče stranke izhaja, da so bistvene sestavine pogodbe količina, cena, plačilni pogoji, trajanje pogodbe ter merilna mesta, za katera se bo dobava vršila.

Op. št. (5): Tako tudi VS RS v sodbah II Ips 495/2007 z dne 14. 11. 2007 in II Ips 933/2008 z dne 8. 4. 2010.