Jedro

Do ustavitve postopka zaradi odstopa enega od zakoncev od vloženega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko sicer pride brez privolitve drugega zakonca, vendar v situaciji, ko zakonska zveza še vedno obstoji. V primeru pa ko je zakonska zveza po določbi 63. člena ZZZDR zaradi smrti enega od predlagateljev prenehala, umik predloga, ki ga je podala predlagateljica B. B., torej pravno ni upošteven, ker zakonske zveze z A. F. od trenutka njegove smrti dalje ni več. Določba drugega odstavka 418. člena ZPP pa daje dedinji umrlega zakonca pravico, da v šestih mesecih sproži postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. V tem obsegu se zato ni bilo treba ukvarjati z določbami 205. in 208. člena ZPP, ki se nanašajo na prekinitev postopka zaradi smrti stranke.

Izrek

Revizija se zavrže. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklepa sodišč druge in prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja.

Obrazložitev

Predlagatelja B. B. in A. F. sta kot zakonca vložila predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Po vložitvi predloga je predlagatelj A. F. umrl, z dopisom z dne 22.10.2001 pa je predlagateljica B. B. umaknila "tožbo" v razveznem postopku, sodišče prve stopnje pa je nato umik (sporazumnega predloga) vzelo na znanje in po določbi 188. člena ZPP postopek končalo. Dedinja predlagatelja B. F. je vložila proti sklepu o ustavitvi postopka pritožbo, vendar jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Sklicevalo se je na določbo tretjega odstavka 415. člena ZPP, po katerem mora senat postopek ustaviti, če eden od zakoncev med postopkom odstopi od sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze. Sodišče bi sicer moralo postopek zaradi smrti stranke, ki ni imela več pooblaščenca (skupni pooblaščenec strank sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze je odpovedal pooblastilo) prekiniti, vendar pa pravna naslednica in dedinja predlagatelja ne bi mogla preprečiti razpolaganja s predlogom na način, kot je to storila predlagateljica B. B..

Dedinja predlagatelja A. F. je vložila revizijo "iz vseh dopustnih revizijskih razlogov" in predlagala razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje. Meni, da je pravna razlaga, sprejeta v izpodbijanem sklepu, nezakonita in protiustavna. Določbe tretjega odstavka 415. člena ZPP ni mogoče razlagati na način, kot je storilo sodišče druge stopnje. Možnost umika sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze sicer obstaja, vendar le v primeru, ko ga vložita oba zakonca (drugi odstavek 417. člena ZPP).

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije pa je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in sicer 6. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter prvega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni uporabilo določb 1. točke prvega odstavka 205. člena v zvezi z 208. členom ZPP in drugim odstavkom 418. člena, nepravilno pa je uporabilo tretji odstavek 415. člena v zvezi s 188. členom ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Zahteva meni, da po smrti enega od predlagateljev sodišče ni več smelo dopustiti procesne dispozicije drugega predlagatelja, da umakne predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze z učinkom ustavitve postopka po določbi tretjega odstavka 415. člena ZPP. S smrtjo enega od zakoncev - predlagateljev je zakonska zveza že prenehala. Od tedaj dalje ni več podlage za uporabo procesnih določb, vključujoč umik zahteve za sodno varstvo. Dispozicija strank torej na področju materialnega prava ni več mogoča. Predlagateljici je bilo priznano razpolaganje z zahtevkom v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZPP. Ker je pravica do tožbe na razvezo osebna pravica, lahko na dediče umrlega zakonca preide pravica, da nadaljujejo začeti postopek za razvezo zakonske zveze z ugotovitvenim zahtevkom, da je tožba na razvezo bila utemeljena (drugi odstavek 418. člena ZPP). Z izpodbijanim sklepom je bila tako dedinji umrlega predlagatelja odvzeta možnost nadaljevanja začetega postopka po določbi drugega odstavka 418. člena ZPP. Zaradi napačne uporabe tretjega odstavka 415. člena ZPP pa je bila tudi nepravilno zavrnjena v pritožbi uveljavljena relativna bistvena kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje iz 1. točke prvega odstavka 205. člena v zvezi z 208. členom ZPP (prekinitev postopka po smrti enega od predlagateljev). Dedinja pokojnega predlagatelja A. F. je namreč po seznanitvi s prekinitvijo postopka imela v roku šestih mesecev pravico z ustrezno postavljenim deklaratornim zahtevkom nadaljevati začeti postopek.

Obe izredni pravni sredstvi sta bili dostavljeni strankam postopka, vendar nobena od njiju nanju ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena, zahteva za varstvo zakonitosti pa je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za zakonski spor v skladu z določbo prvega odstavka 406. člena ZPP; to velja ne glede na procesnopravni obseg revizijskega izpodbijanja zaradi smrti ene od strank razveznega postopka in umika predloga na razvezo zakonske zveze. Po izrecni določbi prvega odstavka 420. člena ZPP v zakonskih sporih revizija ni dovoljena. Zato je bilo treba ob uporabi tretjega odstavka 406. člena ZPP v zvezi z določbo 377. člena ZPP revizijo, ki jo je vložila dedinja pokojnega predlagatelja, zavreči. Zahteva za varstvo zakonitosti pa utemeljeno opozarja na procesne kršitve, ki so bile storjene v postopku na drugi in prvi stopnji in ki imajo za posledico razveljavitev odločitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavo in odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Postopek zaradi razveze zakonske zveze se je začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo (drugi odstavek 415. člena ZPP). Preden pa je bil postopek za razvezo zakonske zveze končan, je predlagatelj A. F. dne 29.9.2001 umrl, predlagateljica pa je nato dne 22.10.2001 umaknila tožbo (predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze). Sodišče prve stopnje je umik vzelo na znanje in postopek ustavilo, pri čemer je odločitev oprlo na določbo 188. člena ZPP (procesne posledice umika tožbe), sodišče druge stopnje pa je tako odločitev sprejelo, vendar jo je oprlo na določbo tretjega odstavka 415. člena ZPP, po kateri senat ustavi postopek, kadar v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga.

Sodišče druge stopnje je svojo odločitev procesno sicer pravilno oprlo na določbe ZPP, ki se nanašajo na postopek v zakonskih sporih, vendar jih ni uporabilo v celoti in tudi v povezavi z drugimi določbami ZPP (tretji odstavek 406. člena). Določbe tretjega odstavka 415. člena ZPP v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti ločeno od določbe 418. člena, ki se nanaša na procesne posledice smrti ene od strank razveznega postopka., Po določbi 63. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zakonska zveza med drugim preneha tudi s smrtjo enega zakonca. Ko je predlagatelj umrl, je torej zakonska zveza med strankama že prenehala, zaradi česar od trenutka smrti dalje ni bilo več podlage za uporabo procesnih določb, ki se nanašajo na umik zahteve za sodno varstvo. Zahteva za varstvo zakonitosti ima prav, ko ugotavlja, da v tem primeru dispozicija strank materialno pravno ni več mogoča, zaradi česar tudi ni več mogoče sprejeti procesne dispozicije enega od predlagateljev sporazumne razveze zakonske zveze. Predlagateljica sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze je torej razpolagala z zahtevkom po smrti predlagatelja v nasprotju s 1. točko tretjega odstavka 3. člena ZPP; to pa že samo po sebi predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 6. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Po določbi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 418. člena ZPP lahko dedič enega od predlagateljev za sporazumno razvezo zakonske zveze po njegovi smrti nadaljuje začeti postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. Dedinji B. F. torej ravnanje predlagateljice, ki je umaknila predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, ni moglo odvzeti pravice, da bi po smrti svojega očeta kot stranke postopka za razvezo zakonske zveze, zahtevala ugotovitev, da je bil sporazumni predlog utemeljen. Z odločitvama sodišč druge in prve stopnje, ki ju izpodbija zahteva za varstvo zakonitosti, je tako bila dedinji umrlega predlagatelja A. F. odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Procesne določbe, vsebovane v tretjem odstavku 415. člena ZPP v tem primeru ni mogoče uporabiti: do ustavitve postopka zaradi odstopa enega od zakoncev od vloženega predloga za sporazumno razvezo zakonske zveze lahko sicer pride brez privolitve drugega zakonca, vendar v situaciji, ko zakonska zveza še vedno obstoji. V tem primeru pa je zakonska zveza po določbi 63. člena ZZZDR zaradi smrti enega od predlagateljev prenehala. Umik predloga, ki ga je podala predlagateljica B. B., torej pravno ni upošteven, ker zakonske zveze z A. F. od trenutka njegove smrti dalje ni več. Določba drugega odstavka 418. člena ZPP pa daje dedinji umrlega zakonca pravico, da v šestih mesecih sproži postopek z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je bil sporazumni predlog za razvezo zakonske zveze utemeljen. V tem obsegu se zato ni bilo treba ukvarjati z določbami 205. in 208. člena ZPP, ki se nanašajo na prekinitev postopka zaradi smrti stranke.

Razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje, ki zaradi ugotovljenih procesnih kršitev temelji na določbi prvega odstavka 379. člena ZPP, ima torej za posledico vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopanja v skladu z nakazanimi pravnimi stališči.