Jedro

V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo. Če v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP).

Izrek

s k l e n i l o : Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzelo na znanje umik sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze in ugotovilo, da je postopek končan.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila dedinja pokojnega predlagatelja A.F. B.F., ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, nato pa naj sodišče prve stopnje nadaljuje razvezni postopek. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek zaradi smrti stranke prekiniti, nato pozvati dediče pokojne stranke k nadaljevanju postopka in postopek nadaljevati. Iz spisa izhaja, da sta bila izdana oziroma obstajata celo dva sklepa v različnih oblikah s podobnim rezultatom. Tudi če se uporabi določba 3. odstavka 415. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), jo je mogoče interpretirati samo tako, da se v primeru umika enega predloga ustavi le poseben postopek sporazumne razveze, ne pa celoten razvezni postopek. B. B. ni bila edina stranka v tej pravdni zadevi, saj je bil zahtevek postavljen tudi s strani pokojnega A. F. Brez umika zahtevka A. F. postopek ne more biti končan.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru se je postopek zaradi razveze zakonske zveze začel na podlagi predloga obeh zakoncev za sporazumno razvezo (2. odstavek 415. člena ZPP). Če v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, senat ustavi postopek (2. odstavek 415. člena ZPP). Citirana določba je jasna in nedvoumna. Po oceni pritožbenega sodišča je ni mogoče z nobeno metodo razlage interpretirati na način, kot je to storila dedinja predlagatelja A. F. v pritožbi. Poleg gramatikalne interpretacije, v skladu s katero je mogoča le razlaga, da je posledica materialne dispozicije kateregakoli od zakoncev v obliki odstopa od zahteve za sodno varstvo ustavitev postopka, je treba opozoriti še na zgodovinsko razlago. Pred uveljavitvijo ZPP so bile določbe, ki so se nanašale na postopek v zakonskih sporih, vključene v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo in nasl., v nadaljevanju ZZZDR). Predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze sta zakonca lahko umaknila, dokler postopek ni bil pravnomočno končan (2. odstavek 75. člena ZZZDR). Zaradi takšne, ne povsem jasne določbe, se je zastavilo vprašanje, kako mora ravnati sodišče, kadar predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze umakne le eden od zakoncev. Sodna praksa nanj ni povsem enotno odgovorila.

Dilemo, ali naj sodišče predlog, ki ni več sporazumen, obravnava kot tožbo, če drugi zakonec pri predlogu vztraja, je v celoti odpravilo novo določilo 3. odstavka 415. člena ZPP. Če eden od zakoncev med postopkom odstopi od sporazumnega predloga, mora senat postopek ustaviti, čemur se drugi zakonec ne more upirati. Iz tega razloga tudi ni podana očitana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 205. členom ZPP. Čeprav drži, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek zaradi smrti stranke, ki ni imela (več) pooblaščenca, prekiniti, pravna naslednica predlagatelja z ničemer ne bi mogla preprečiti razpolaganja s predlogom na način, kot je to storila predlagateljica B. B. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).