Jedro

Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz člena 367/1 ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je med drugim odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati 30.000,00 EUR kot pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, katero je utrpela v škodnem dogodku z dne 25. 8. 2006. Tožnik se je poškodoval v delovni nesreči kot monter pri zavarovanki tožene stranke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 30.000,00 EUR nadomestilo z zneskom 45.000,00 EUR. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je odmera oblik nepremoženjske škode iz naslova odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem in odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v konkretnem primeru pravilna. Meni, da je sodišče napačno uporabilo 179. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Ob primerjavi skupno prisojene odškodnine tožniku s prisojenimi odškodninami v primerljivih odškodninskih zadevah je mogoče zaključiti, da prisojena odškodnina močno in neupravičeno odstopa navzgor. Napada odločitev sodišča, da je glede poškodb možganov upoštevalo mnenje izvedenca psihiatra in ne izvedenca nevrologa, saj je ta edini strokovno usposobljen za presojo organske poškodbe možganov. Trdi, da je primerjava sodne prakse v sodbi sodišča prve stopnje povsem zgrešena ter navede odločbe, ki bi jih moralo sodišče vzeti za primerjavo (II Ips 680/2009, II Ips 616/2008, II Ips 637/2007). Namesto odškodnine v višini 23.000,00 EUR predlaga kot primerno kompenzacijo za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 8.000,00 EUR. Kot celotna odškodnina pa naj mu gre 18.000,00 EUR, saj je tak znesek primerljiv z odškodninami, prisojenimi oškodovancem s podobnimi poškodbami in posledicami. Ocenjuje, da je revizijska odločitev v navedenem primeru izjemno pomembna za zagotovitev enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, odločitev pa bistveno odstopa od prakse Vrhovnega sodišča, kot tudi prakse drugih višjih sodišč.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).