Jedro

V izreku pravnomočnega sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niso konkretizirane aktivnosti v sodnih postopkih, ki jih nasprotni udeleženec ne more opravljati samostojno; predvsem iz izreka ni razvidno, ali se omejitev nanaša na njegovo udeležbo v sodnih postopkih v vlogi stranke postopka (in katere: ali samo stranke, ki je iniciator postopka, ali tudi nasprotne stranke), ali tudi v morebitnih drugih vlogah, na primer stranskega intervenienta, priče, zakonitega zastopnika, pooblaščenca, sodnika porotnika, tolmača. Navedena pomanjkljivost pomeni procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča preizkus, ali je bilo nesorazmerno poseženo v ustavno varovane človekove pravice nasprotnega udeleženca,

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Odločitvi sodišč prve in druge stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je v postopku, pričetem po uradni dolžnosti na pobudo Upravnega sodišča Republike Slovenije, nasprotnemu udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči. Tako je odločilo zaradi ugotovitve o blodnjavi motnji, ki se kaže njegovi patološki nagnjenosti k tožbarjenju (kverulantstvu). Od leta 2010 dalje je namreč vložil 57 tožb v upravnem sporu, podal 22 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v letu 2014 je vložil 11 zahtev za izločitev sodnika, kopiči vloge in pravna sredstva, v vlogah je žaljiv do uradnih oseb in institucij in je bil zato že večkrat denarno kaznovan, ne le na Upravnem sodišču, pač pa tudi pred drugimi sodišči in upravnimi organi, vzorec njegovih vlog je ponavljajoč se glede vsebine in predmeta. Z denarnimi kaznimi si povzroča stroške in si škoduje.

2. Drugostopenjsko sodišče je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. V prejšnji točki opisano ravnanje nasprotnega udeleženca, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ga je tudi samo skrbno analiziralo glede na pritožbeno tezo, da so bile vse vloge potrebne, je pripisalo (vsaj) značajski napaki, ki je takšna, da vpliva na sposobnost nasprotnega udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi v sodnih postopkih, saj mu preprečuje v njih oziroma v zvezi z njimi sprejemati razumne odločitve, poleg tega pa obremenjuje sodne postopke, otežuje njihovo izvedbo in s tem poleg sebi povzroča škodo tudi drugim.

**Obseg dopustitve revizije**

3. Vrhovno sodišče je na predlog nasprotnega udeleženca s sklepom II DoR 496/2018 in II DoR 502/2018 z dne 16. 5. 1018 dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja, ali je delni odvzem poslovne sposobnosti za vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred rednimi in specializiranimi sodišči, dovolj konkretiziran in v skladu z načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave Republike Slovenije.

**Povzetek revizije nasprotnega udeleženca**

4. V reviziji, vloženi po pooblaščencu, nasprotni udeleženec zahteva razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. V zvezi z zaključkom obeh nižjih sodišč, da njegovo postopanje v različnih postopkih izkazuje najmanj značajsko napako, kar argumentira s številom vloženih tožb, drugih vlog, prošenj za brezplačno pravno pomoč, pravnih sredstev in podobno, poudarja, da večina postopkov izvira iz odkupa terjatev, torej iz njegove dejavnosti.

6. Opozarja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo jasni razlogi za omejitev poslovne sposobnosti na »vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki,« zaradi česar je obremenjen s procesno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odstopljeno je bilo od sodne prakse v zadevah II Ips 306/2011, VSL I Cp 140/2012, VSL II Cp 4237/2011, VSK Cp 975/2014 in VSC Cp 657/2003 , da morajo biti v sklepu o delnem odvzemu poslovne sposobnosti vsaj okvirno opredeljeni posli oziroma področja, na katerih je poslovna sposobnost omejena, sicer je poseg prekomeren; ugotovljeno mora biti, na katerih področjih življenja in delovanja lahko oseba svobodno funkcionira. Sodišče prve stopnje je obseg omejitve poslovne sposobnosti navedlo v 107. točki obrazložitve, ne pa tudi v izreku.

7. To pomeni, da omejitev zajema tudi situacije, ko nasprotni udeleženec ni stranka postopka, kar je pomembno glede na okoliščino, da je nasprotni udeleženec zaprisežen sodni tolmač pri sodišču v Luxemburgu. Tak poseg je nesorazmeren, ne krši le njegovih ustavnih pravic do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), varstva osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave), enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in sodnega varstva (23. člen Ustave), pač pa tudi do svobode dela (49. člen Ustave).

8. Nasprotni udeleženec bi gotovo lahko svobodno deloval kot tolmač ali priča. Sodišči se s tem vprašanjem niso ukvarjali. Storjena je bila torej kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršena sta bili tudi določbi 22. člena Ustave in 6. člena EKČP. 9. Revizija je bila vročena pristojnemu centru za socialno delo. Ta nanjo ni odgovoril. **Presoja utemeljenosti revizije**

10. Revizija je utemeljena.

11. Pravna podlaga za odločitev nižjih sodišč so določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Tega mora uporabiti tudi revizijsko sodišče, čeprav je bil pred njegovo odločitvijo sprejet in se od 15. 4. 2019 dalje uporablja nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Skladno s prehodno določbo iz prvega odstavka 216. člena slednjega se postopki, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.

12. Po 44. členu ZNP sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V 50. členu ZNP je določeno, da če so pogoji za odvzem poslovne sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebam poslovno sposobnost delno ali popolno.

13. Razlogov za odvzem poslovne sposobnosti ZNP v 44. členu ne določa taksativno, pač pa le primeroma.1 Poleg duševnih bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se v sodni praksi kot razlogi za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti navajajo tudi telesne in značajske napake, v sklopu slednjih pa tudi kverulantstvo. Te okoliščine so lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti samo tedaj, ko v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da brez škode zase trajno ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.2

14. Ključni dejanski ugotovitvi v konkretnem primeru, izhajajoči iz razlogov nižjih sodišč, sta nagnjenje nasprotnega udeleženca k tožbarjenju (pri čemer ni odločilno, ali je vzrok zanj duševna motnja ali značajska napaka) in škodljivost ravnanja nasprotnega udeleženca (kverulantstva) zanj samega tako zaradi plačevanja denarnih kazni kot zaradi s povečanimi stroški povezanega zavlačevanja postopkov, v katerih nastopa kot stranka, oziroma njihovega preobremenjevanja z izrazito obsežnimi in vsebinsko praznimi, do države in njenih institucij ter še posebej do sodišč pogosto izrazito žaljivimi oziroma zaničljivimi vlogami. Zaradi prepovedi revizijskega izpodbijanja dejanskega stanja (drugi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je Vrhovno sodišče na ti ugotovitvi vezano; zato so nedovoljene njuni graji namenjene revizijske trditve nasprotnega udeleženca o povezanosti njegovih ravnanj (vlaganja tožb, predlogov za izločitev sodišč, rokovnih predlogov in drugih vlog) z opravljanjem poslovne dejavnosti odkupovanja terjatev.

15. Po presoji sodišč prve in druge stopnje ugotovitvi iz prejšnje točke utemeljujeta odločitev o delnem odvzemu opravilne sposobnosti nasprotnemu udeležencu, pri čemer se odvzem nanaša na področja, povezana s pravdno oziroma procesno sposobnostjo nastopanja in vlaganja vlog, rednih in izrednih pravnih sredstev pri sodiščih, zato bo skrbnik, ki mu bo postavljen, nasprotnega udeleženca spremljal, odločal, katere postopke bo vodil v njegovem imenu in presojal vsebino njegovih vlog.3 Sledeč razlogom sklepov nižjih sodišč je torej nasprotni udeleženec poslovno nesposoben za nastopanje v sodnih postopkih in sicer (le) v vlogi stranke.

16. Vendar pa revident utemeljeno opozarja na nejasnost oziroma pomanjkljivo konkretizacijo omejitev, ki so posledica delnega odvzema poslovne sposobnosti in ki izhaja iz zapisa, da se (omejitve) nanašajo na »vse aktivnosti, povezane s sodnimi postopki pred rednimi in specializiranimi sodišči.«

17. Na splošno, ne glede na razlog zanj, odvzem poslovne sposobnosti, pa najsi bo popoln ali »le« delen, pomeni hud poseg v človekove pravice: posamezniku povsem ali vsaj deloma onemogoča, da bi se samostojno odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo in samostojno nastopal v pravnem prometu. Pri odločanju o tem posegu je zato treba, kot pri vsaki omejitvi človekovih pravic in svoboščin, izhajati iz splošnega ustavnega načela sorazmernosti kot enega izmed načel pravne države (2. člen Ustave RS).4

18. Sodna praksa se je že izrekla tudi o tem, da odločitev, da se posamezniku delno odvzame poslovna sposobnost, brez vsaj načelne, okvirne opredelitve poslov oziroma področij, na katerih je njegova poslovna sposobnost omejena, pomeni prevelik, prekomeren poseg v njegove pravice.5 Navedeno po mnenju Vrhovnega sodišča velja tako na materialnopravnem (na primer za omejitve pri sklepanju pravnih poslov) kot na procesnopravnem področju (na primer za omejitve pri samostojnem vlaganju tožb, pravnih sredstev in podobno).

19. V izreku pravnomočnega sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti niso konkretizirane aktivnosti v sodnih postopkih, ki jih nasprotni udeleženec ne more opravljati samostojno; predvsem iz izreka ni razvidno, ali se omejitev nanaša na njegovo udeležbo v sodnih postopkih v vlogi stranke postopka (in katere: ali samo stranke, ki je iniciator postopka, ali tudi nasprotne stranke), ali tudi v morebitnih drugih vlogah, na primer stranskega intervenienta, priče, zakonitega zastopnika, pooblaščenca, sodnika porotnika, tolmača. **Odločitev o reviziji**

20. V prejšnji točki navedena pomanjkljivost pomeni procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča preizkus, ali je bilo nesorazmerno poseženo v ustavno varovane človekove pravice nasprotnega udeleženca, zagotovitev njene odprave pa je terjala razveljavitev sklepov sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP).

**Stroški postopka**

21. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Na to kaže besedna zveza »... ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne skrbeti ...« iz navedene določbe zakona. 2 Glej na primer sklep VSL I Cp 1985/2014. Taki razlogi so po zdaj veljavnem ZNP-1 podlaga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (262. člen), za ta ukrep pa ni več potreben predhoden odvzem poslovne sposobnosti. 3 Glej 107. In 111. točko sklepa sodišča prve stopnje. 4 Glej sklep II Ips 306/2011. 5 Prav tam. Enako odločbe VSL I Cp 140/2012, VSL II Cp 2237/2011, VSK Cp 975/2014, VSC 657/2003, na katere se sklicuje revident.