Jedro

Z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih življenjskih situacij. Naloga sodnika je, da v primeru pravne neurejenosti oziroma pravne praznine ali pravnega standarda, s pravili razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora oziroma zapolni vsebino pravnega standarda in razlago ustrezno utemelji. Sodnik v takšnih primerih ne ravna samovoljno, temveč z voljo zakonodajalca.

Načina pravdanja udeleženca ni mogoče označiti za običajnega. Gre za nenormalno veliko število vlog v postopkih, obširnih in vsebinsko ponavljajočih se ter le delno povezanih z obravnavanim problemom, v veliki meri pa namenjenih žaljenju (in tudi grožnjam) sodnikov, ostalih sodelujočih v postopku, sodstvu kot celoti, državi RS. Gre za grobe negativne sodbe, omaloževanje in žaljenje sodelujočih v sodnih postopkih, pa tudi širše, ki nimajo zveze s pravico do izjavljanja pred sodiščem in ki v ničemer ne prispevajo k varstvu pravic udeleženca v tem postopku. V postopkih udeleženec tudi množično izloča sodnike, vlaga kazenske ovadbe zoper sodnike z odločitvami katerih se ne strinja, vlaga odškodninske tožbe zoper njih. Vse to nedvomno kaže udeleženčevo nagnjenost k tožbarjenju - pri čemer ne gre le za vprašanje številčnosti vloženih tožb, temveč predvsem nadaljnjih vlog v postopkih, njihove vsebine, zlorabe zgoraj navedenih procesnih institutov. Vse navedeno ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže (najmanj) na značajsko napako - patološko nagnjenost k tožbarjenju, ki že vpliva na sposobnost udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sklepa potrdita.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 6. 11. 2017 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu psihiatrične stroke mag. M. V. za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 572,70 EUR in odločilo, da navedeni znesek, skupaj s prispevkoma za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev sodišča, na transakcijski račun izvedenca.

2. Zoper sklep je udeleženec vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je predlagal postavitev novega izvedenca ter predlog tudi ustrezno obrazložil, sodišče pa predlogu ni sledilo, temveč je naložilo prvotno postavljenemu izvedencu, da poda dopolnilno izvedensko mnenje. V njem se izvedenec ponavlja in ne odgovarja argumentirano na pripombe udeleženca in ne na vprašanja sodišča, zlasti ne na vprašanje, ali je udeleženec sposoben biti s strani sodišča zaslišan. Pritožnik nato podaja vsebinske pripombe na dopolnilno izvedensko mnenje, s katerim ne soglaša. Izvedencu gre pravica do nagrade le za opravljeno delo, naloženega mu dela pa izvedenec ni opravil, zato mu nagrada ne gre.

3. Izvedenec je na pritožbo odgovoril in smiselno predlagal njeno zavrnitev. Vztraja pri podanem mnenju.

4. S sklepom z dne 24. 11. 2017 je sodišče prve stopnje udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči. 5. Zoper sklep je udeleženec sam in preko pooblaščenke, vložil pravočasno pritožbo. Pritožuje se zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ni sledilo dokaznemu predlogu udeleženca za postavitev drugega izvedenca, ki na njegove obrazložene pripombe ni odgovoril. Drugega izvedenca bi moralo postaviti že zato, ker se izvedenski mnenji izvedencev dr. B. in mag. V. razlikujeta. Izvedenec dr. B. je ugotovil, da so pri udeležencu izraženi znaki specifične osebnostne strukture, da se njegovo funkcioniranje očitno poslabša, ko je pod stresom, da še lahko povsem ustrezno skrbi zase in za svoje pravice izven sodnih in upravnih postopkov, v teh postopkih pa ni sposoben ustrezno sodelovati. Ni pa ugotovil psihične motnje oziroma bolezenskega stanja, kot ga ugotavlja mag. V., ki je pri udeležencu ugotovil duševno motnjo iz skupine blodnjavih motenj, pri čemer je udeleženec opozoril, da klasifikacija in opis, kot ga navaja, iz klasifikacije ne izhaja. Mag. V. je ugotovil, da se je opisana motnja pri udeležencu začela postopoma uveljavljati v zadnjih petih letih, pri čemer pa sam pove, da je vpogledal v udeleženčev zdravniški karton zadnjih pet let, v katerem pa ni prav nobenih zabeležk zdravnika glede kakršnihkoli tovrstnih motenj. Sodišče pojasni, da je tudi samo vpogledalo v klasifikacijo duševnih in vedenjskih motenj ICD-10 ter strokovno literaturo s tega področja in da tudi samo ugotavlja, da sta izvedenca podala svoje mnenje v skladu s pravili stroke in znanosti. Za takšen zaključek pa sodišče nima ustreznega znanja. Sodišče je opredelilo blodnjavo motnjo kot izhaja iz klasifikacije duševnih in vedenjskih motenj ICD-10, pri čemer pa tam navedeni opis bistveno odstopa od ugotovitev obeh izvedencev. Zaključki izvedenca V. so empirični in izhajajo iz pregleda listin v spisu, pri čemer je ta tudi spregledal, da so pritožbe udeleženca uspešne. Tudi sodišče ni ugotavljalo v koliko zadevah je bil uspešen. Znano je sicer, da predlogi za izločitev sodišča niso pogosto uspešni, udeleženec pa s svojimi tovrstnimi predlogi ni bil malokrat neuspešen. Udeleženčeva sumničavost, nezaupanje in preverjanje vsakega dejstva so prav posledica, da se njegove vloge zavračajo, v pritožbenih postopkih pa je uspešen. Tudi CSD kot strokovni organ, je v postopku nasprotoval odvzemu poslovne sposobnosti udeležencu. Predstavnica je pojasnila, da ko so njegove vloge obravnavali objektivno, ne da bi gledali kdo jih je vložil, so ugotovili, da ima udeleženec vedno prav v svojih zadevah. Sodišče tudi ni ugotavljalo, ali udeleženec z očitanim ravnanjem (obsežnost vlog, nekritičnost, neprimernost izražanja, ponavljanje) sam sebi ali bližnjim povzroča škodo (VSL sklep II Cp 1300/2014). Opozarja na sorazmernost pri odločanju o vsaki omejitvi človekove pravice in svoboščine (2. člen Ustave RS, II Ips 306/2011). Sodišče se do stališča CSD ni opredelilo, s čimer je bistveno kršilo določbe postopka. Omejitev poslovne sposobnosti naj bi bila v korist udeleženca, ni pa njen namen varovanje sodišča pred udeleženčevimi vlogami. Res je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v 78 postopkih, ki pa se v večini primerov nanašajo na postopke iz cesijskih terjatev. Tega mu ni mogoče očitati. Če so njegove vloge preobsežne ali žaljive, ima sodišče vse možnosti, da ustrezno odreagira, tako po določbah ZPP kot po določbah KZ-1, ima tudi možnost zaradi zlorabe procesnih pravic izreči denarno kazen. Omejitev, kot jo je izreklo sodišče, pomeni hud poseg v pravice in svoboščine udeleženca, ki imajo za posledico lahko še hudo materialno škodo, ker bi bile odločitve o uveljavljanju pravic udeleženca pred sodnimi in drugimi organi, odvisne od tretje osebe z drugačnimi interesi ter ocenami, kot jih ima udeleženec. Udeleženec v svoji pritožbi izpostavlja, da ga sodišče ni zaslišalo, čeprav bi bilo to dolžno storiti. Višje sodišče v Ljubljani je v odločbi I Cp 1581/2017 že ugotovilo, da je poslovno in procesno sposoben. Sodišče zmotno ugotavlja dejansko stanje s tem, ko trdi da kljub temu, da nasprotni udeleženec vlog na Upravnem sodišču RS ni podpisal, jih šteje sebi v prid. Iz spisa izhaja, da se je upiral očitkom tega sodišča, da naj bi vlagal nepodpisane tožbe in je sodišče opozoril, da naj tovrstnih pritožb ne obravnava, saj jih ni podpisal, niti odobril. Tudi višje sodišče je v zadevi Su 60/2013 ugodilo pritožbi in ugotovilo, da nepodpisane vloge ne smejo bremeniti udeleženca. Sodišče se ni opredelilo do njegove izpovedbe, da je v preteklosti odkupoval terjatve, kar pomeni veliko število neplačnikov, veliko število tožb ter veliko število vlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). Iz sklepa ne izhaja konkretno katere vloge naj bi bile nedopustne in neprimerne in kako se kaže pojem kveluranstva. Sodišče je arbitrarno zaključilo, da ni uspel dokazati, da ni on vlagal vlog. Sodišče navaja, da "psuje slovensko nacijo", vendar ne konkretizira iz katere vloge to izhaja, gre za pavšalne navedbe, do katerih se udeleženec ne more opredeliti. Izrek sklepa je nedoločen in nesklepčen, saj ne ugotavlja na katero območje se odločba nanaša, ali le na RS ali na celo EU, ali velja za osebne postopke, ki jih od uvedbe postopka ni več, ali tudi za tiste, pri katerih je udeleženec pooblaščenec drugih oseb. Ali to pomeni, da tudi v tujini (glede katere ima potrebne akreditacije) ne bo mogel več sodelovati kot sodni pomočnik v okviru sodnega tolmača. Z odločitvijo mu je sodišče odvzelo dostojanstvo in ugled. Sodišče je tudi kontradiktorno, ko mu enkrat očita številčnost njegovih vloga, drugič pa, da mu "pretiranega števila vlog" ne očita, ampak "njihovo vsebino", kar pa ni razlog za odvzem poslovne sposobnosti. Sodišče ni povzelo relevantnih dejstev iz sodbe Okrožnega sodišča z dne 18. 4. 2017 (priloga B 197), v kateri se ugotavlja, da ne gre za kverulantstvo temveč za aktivno ravnanje osebe, ki stremi k uveljavljanju pravic, ki jih procesni in materialni predpisi ponujajo, ugotavlja pa se tudi, da so vloge podpisane "bianco" kar pomeni, da v vlogah uporabljenega izrazoslovja, ni mogoče z gotovostjo v celoti pripisati tožniku osebno. Tudi Višje sodišče v Ljubljani v sodbi z dne 22. 11. 2017 ugotavlja, da nima pomislekov v njegovo pravdno sposobnost (VSL I Cp 2184/2014). Enako ugotavlja sodišče v zadevi XII Pg 4428/2011. Sodišče spregleda, da ima s CSD sklenjeno pogodbo, da si socialni problem rešuje sam (prilogi B 186 in B 188). Njegova družba se ukvarja z odkupom terjatev, odvzem poslovne sposobnosti bi spodkopal temelj navedene pogodbe. Sodišče bi moralo v okviru izčrpnega zaslišanja udeleženca postopek ustaviti. Sodišče ugotavlja, da izvedenec predlaga odvzem poslovne sposobnosti, čeprav to ni v njegovi pristojnosti. Glede neprimernosti mnenja izvedenca B. se v celoti sklicuje na svoje pripombe in pripombe odvetnice, podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje, glede katerih se sodišče ni opredelilo. Sodišče trdi, da zoper sklep o postavitvi izvedenca medicinske stroke ni pritožbe, kar pa ne drži, saj je pritožbeno sodišče z odločbo II Cp 2841/2014 odločalo prav o njegovi pritožbi zoper sklep o postavitvi izvedenca. Iz izpodbijane odločbe izhaja pristranskost sodišča, nepoštenost postopka in nespoštovanje druge nacije. Ne drži, da je nekritično vlagal pravna sredstva, gre za ustavno pravico, ki jo je izkoristil. Sodišče ne razloži besede nekritično in ne pojasni, zakaj spregleda uspehe v zvezi s pravnimi sredstvi, ki jih je imel in jih je tudi izpostavil. Tudi ni upoštevalo, da se ne more vedno vnaprej oceniti uspeh s pravnim sredstvom. Z besedama "naj bi" sodišče izraža negotovost v zvezi z ugotovljenimi dejstvi. Sodišče je ugotavljajo prekomerno tožbarjenje, ne da bi ugotavljalo za kakšne tožbe gre. Samo sodišče pojasni, da gre za cesijske postopke. Z ničemer ni izkazano, kdo je vložil 57 tožb na Upravno sodišče, kdo jih je podpisal, če bi sodišče ta dejstva preverjalo, bi ugotovilo, da večina tožb nima podpisa. Sodišče je svojo odločitev oprlo predvsem na izvedenski mnenji izvedenca. Ta pa ugotavljata, da udeleženec dobro pozna svoje pravice in razume informacije, ki so pomembne za sprejemanje odločitev, vendar jih ocenjuje s primarno sumničavo osebnostno naravo in razvito kverulantsko motnjo. Takšno ugotovitev pa je sama s seboj v nasprotju. Kršenje procesnih pravic, če se stranka odmika od pravice izražanja, ali če se jemlje avtoriteta sodstvu in sodnikom, sankcionira določba 11. člena ZPP, kazensko in civilno pravo. Vlagati vloge za izločitev sodnikov sodi med uveljavljanje pravice, ne pa za kverulantstvo. V celoti zavrača izvedensko mnenje izvedenca V. in se sklicuje na pripombe, ki jih je že podal. Upravičeno se je pritožil tudi v zvezi s honorarjem tega izvedenca, saj ta ni opravil svojega dela kakovostno, strokovno in kvalitetno. Poleg tega tovrstne postopke zoper tujega državljana ni mogoče uvesti. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da od uvedbe postopka ni vložil nobene tožbe več, vse vloge so bile poslane v starih postopkih, v katerih se nič ne premika, zato je nujno potrebno vlagati nadzorstvene pritožbe in rokovne predloge. Tako je npr. v zadevi IV P 2511/2014 sodnica potrebovala dve leti in pol, da je tožbo poslala v odgovor. V petih cesijskih zadevah se od leta 2012 ni zgodilo nič. Upravičeno torej vlaga rokovne predloge in nadzorstvene pritožbe. Tudi ugotovitve v točki 56 sklepa so zmotne, sodišče dejstev ni ugotavljalo na podlagi listovnih podatkov, temveč le na podlagi sporočila sodišča, pri čemer je bilo spregledano, da vlog ne podpisuje in ima v tej zadevi pooblaščenca. V tej kazenski zadevi je vložil tudi ustavno pritožbo (Up-850/2017), ki jo je sodišče sprejelo v obravnavo. Sodišče večkrat ponovi svoje stališče, da se udeleženec ne more ustaviti, ne pove pa na kakšen način, ne upošteva, da ni mogoče vnaprej presoditi, kdaj se je smotrno ustaviti in kdaj vztrajati pri pravdi. Tega ne ve tudi ne izvedenec V., ki je bil sam vpleten v izgubljene postopke, čeprav je vedel, da se takšne tožbe zavrnejo. V zadevi II Cp 1132/2015 je sodišče pojasnilo, da se postopek za odvzem poslovne sposobnosti nanaša le na oceno ali je smotrno takšen postopek začeti, ne pa tudi, ali je smotrno takšen postopek voditi, in tudi ugotovilo, da pri pritožniku niso podani znaki kverulantstva. Vsebina vlog ne more biti temelj odvzema poslovne sposobnosti, saj tu ne gre za tožarjenje. Izpostavlja primer Wingertner proti Nemčiji, pri čemer so bili očitki Wingertnerju mnogo hujši, kot so očitki udeležencu, pa vendar sodišče Wintgertnerju ni odvzelo poslovne sposobnosti ali ga kaznovalo. Do nesposobnosti sodstva se je opredelila tudi ga. V. M., ki ji tudi ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Predlaga, da pritožbeno sodišče vloži zahtevo za presojo ustavnosti 44. člena ZNP, ki je v nasprotju z Ustavo RS, saj omejuje ustavne pravice posameznika. Pojem "ali iz drugega vzroka" je tako nedoločen in omogoča izmišljanje raznih vzrokov, da je nedvomno ustavno sporen. V pravočasni dopolnitvi pritožbe še dodaja, da ni dokazano, da je na Upravno sodišče vložil preko 50 tožb, saj sodišče spisov ni pribavilo. Opozarja, da mu služba BPP na razne načine otežuje izvajanje ustavnih pravic, da ga je v zadevi IV P 1595/2014 skušalo sodišče ustaviti z institutom neplačila takse, vendar je bil sklep razveljavljen (II Cp 1269/2016). Tudi se ni izogibal pregledu s strani izvedenca V. Bil je pregledan že s strani prvega izvedenca, drugi pregled ni bil potreben, saj v izvedenca V. nima zaupanja (v nabiralnik podjetja je dal vabilo za pregled, tako da je vse osebje izvedelo, da je direktor vabljen k psihiatru). S točko 14 sodbe je sodišče kršilo ustavno pravico do zaupnosti podatkov. Višjemu sodišču v Ljubljani je namreč poslalo dele spisa in izvedensko mnenje, čeprav je to izrecno prepovedano.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep z dne 6. 11. 2017

7. Ne drži pritožbena navedba, da izvedenec svojega dela ni opravil. Svoje mnenje je dopolnil (list. št. 661). Za izdelano izvedensko mnenje je upravičen do plačila (249. člen ZPP). Pritožbene navedbe se nanašajo na vsebino izdelane dopolnitve, ki je pritožnik ne sprejema. Nestrinjanje stranke z izvidom in mnenjem sodnega izvedenca pa ne vpliva na njegovo pravico do plačila in morebitne nepravilnosti v izvedenskem mnenju ne vplivajo na presojo sklepa o odmeri izvedenine. Sodišče je stroške pravilno odmerilo v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih, pri čemer pritožba konkretizirano odmeri ne nasprotuje.

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku -ZNP).

K predlogu za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti Zakona o nepravdnem postopku

9. Pritožbeno sodišče ne sledi predlogu udeleženca za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti Zakona o nepravdnem postopku (156. člen Ustave), konkretno njegovega 44. člena.1 Kot je razumeti predlog, naj bi bila določba v neskladju z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave). Del določbe "ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje" naj bi bil tako nejasen, da omogoča zlorabo instituta odvzema poslovne sposobnosti.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih življenjskih situacij. Naloga sodnika je, da v primeru pravne neurejenosti oziroma pravne praznine ali pravnega standarda, s pravili razlage najde ustrezno pravno pravilo za rešitev konkretnega spora oziroma zapolni vsebino pravnega standarda in razlago ustrezno utemelji. Sodnik v takšnih primerih ne ravna samovoljno, temveč z voljo zakonodajalca. Uporaba nedoločnih pravnih pojmov ni sama po sebi v neskladju z načeli pravne države po 2. členu Ustave, v neskladju bi bila le, če se njihove uporabe z metodami razlage ne bi dalo zapolniti. Njihova razlaga je kot rečeno naloga rednih sodišč. Ustavno sodišča pa lahko v ravnanje sodišč poseže in njihovo razlago nadomesti s svojo le v primeru, če ugotovi, da je razlaga rednih sodišč nezdružljiva s kako človekovo pravico (odločbi US U-I-197/02, tč. 9, Up 655/04, tč. 6). Pojem "ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje" je v teoriji in sodni praksi že dovolj konkretiziran (tudi v primerih kverulantstva), da tudi zato ni mogoče govoriti o njegovi neopredeljenosti.

K pritožbi zoper sklep z dne 24. 11. 2017

11. V pritožbi udeleženec v bistvenem navaja: da v postopku ni bil zaslišan, čeprav je zaslišanje obvezno; da večina (civilnih) tožb temelji na odkupu terjatev; da je glede na počasno poslovanje sodišč primoran vlagati nadzorstvene pritožbe, rokovne predloge in izločitve sodnic (sodnikov), kar vse mu zakon omogoča; da ima tudi pravico do vlaganja pravnih sredstev (pri čemer izpostavlja zadeve, v katerih je bil uspešen); če sodišče misli, da je v vlogah žaljiv, da se v njih ponavlja, ima druga sredstva za kaznovanje, ne pa postopek za odvzem poslovne sposobnosti; da sta izvedenski mnenji nestrokovni in ju sodišče ne bi smelo upoštevati; da je bilo v nekaterih sodnih postopkih izrecno ugotovljeno, da pri udeležencu niso podani znaki kverulantstva in mu sodišče ni odreklo procesne sposobnosti; da so zaključki sodišča prve stopnje pavšalni; da ugotovljena dejstva v postopku ne zapolnjujejo pojma kverulantstva in pogojev za delni odvzem poslovne sposobnosti ni.

12. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen ZNP). To so torej tiste polnoletne osebe, katerih voljna sposobnost je prizadeta zaradi določenih duševnih ali tudi značajskih napak (kot sta na primer zapravljivost in kverulanstvo). V postopku mora sodišče ugotoviti, ali pogoji za odvzem obstajajo in kakšna je stopnja voljne prizadetosti. Sodišče je pri tem vezano na preiskovalno načelo (6. člen ZNP).

13. V tem postopku, začetem po uradni dolžnosti, je sodišče prve stopnje zaradi blodnjave motnje, ki se kaže v kverulanstvu (patološka nagnjenost k tožbarjenju), udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki pred splošnimi in specializiranimi sodišči. Odločitev je materialnopravno pravilna, dejansko stanje o odločilnih dejstvih je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, očitanih bistvenih kršitev določb postopka ni zagrešilo, kakor tudi ne tistih tovrstnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP zvezi s 37. členom ZNP).

14. Postopanje udeleženca v različnih sodnih postopkih nedvomno izkazuje najmanj obstoj njegove značajske napake, ki je taka, da že vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice in koristi na področju delovanja v sodnih postopkih (44. člen ZNP). Sodišče prve stopnje je postopek delnega odvzema poslovne sposobnosti začelo po uradni dolžnosti, na pobudo Upravnega sodišča Republike Slovenije. To sodišče je pojasnilo, da je od leta 2010 dalje vložil 57 tožb v upravnem sporu, poleg tega podal še 22 prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer gre za neobičajno veliko število postopkov in ponavljajoč se vzorec njihove vsebine oziroma predmeta. V letu 2014 je vložil 11 zahtev za izločitev sodnikov, pri čemer po mnenju pobudnika zlorablja inštitut izločitve sodnika, kopiči pravna sredstva v že sproženih upravnih sporih, njegove vloge so žaljive, zaradi česar je bil že večkrat kaznovan, tudi v zadevah I U 688/2011 in I U 90/2014, kaznovala so ga že tudi druga sodišča in upravni organi, prav tako zaradi žalitve uradnih oseb, kar tudi kaže na ponavljajoč se vzorec njegovih vlog. Z denarnimi kaznimi si še dodatno povzroča stroške in s tem škoduje sam sebi. Takšno postopanje udeleženca ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže na tako značajsko napako, ki že vpliva na sposobnost tožnika skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

15. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost podatkov, ki jih je posredovalo Upravno sodišče RS. Da gre za vzorec postopanja, kot je razviden iz njegove pobude, se je pokazalo tudi v tem postopku2 - vloge so številčne (tako je udeleženec že pritožbo zoper sklep o uvedbi postopka dopolnil z obsežnimi ponavljajočimi se navedbami v štirih vlogah), preobsežne3, v njih se udeleženec ponavlja, zahteva izločitve sodnikov4, kljub neuspešni prvi zahtevi za delegacijo, vložil takšen predlog še enkrat, se pritožil zoper sklep o postavitvi izvedenca z dne 7. 4. 2015, zoper katerega ni pritožbe5, kazensko ovaja sodnike,6 jih ves čas opozarja na določbo 258. člena Kazenskega zakonika7 oziroma na že vložene kazenske ovadbe in druge postopke zoper sodnike.

16. V vlogah se izraža žaljivo do sodnikov (predvsem sodnic), drugih sodelujočih v postopkih, do celotnega sodstva in države. Tako se je v kazenskem postopku K 26908/2014 v e-mailih o razpravljajoči sodnici V. D. izrazil: ".. V., da nam niste dostavili zvočni posnetek štejem kot namerno zato boste se spodali z obtožnico po 288. čl. KZ-1. Sicer kot rečeno, o pravu kazenskem Vi nimate TRI veze, ali (če imate) potem ste kandidat za obtožbo 288. čl. KZ-1. Predlagam, da greste do CHANELA v Pariz, tam boste bolj uspešni kot sodnica, kot sodnica namreč nimate tri veze". "Za sodbo, ki ste jo izdali, boste odgovarjali po 1. in 2. odst. 288. člena KZ-1. Ponovno Vam predlagam, da se potegnete pri hiši Chanel v Parizu, saj boste tam bolj uspešna, kot sodnica namreč nimate niti nizko stopnjo pravnega znanja in Vas je treba IZGNATI iz pravice, da krojite usode prebivalstvu brez osnovnega pravnega znanja in z zlorabo sodniške funkcije uporabljajoči ob razlagi Ustave in pravde cinizem in spodbujajoči prezir med državljanom. Imaš tudi v internetu! Bolj kot sodnica, kot sodnica nimaš velikega znanja. Škoda bolj prodaji lepoto, več denarja boš zaslužila. Kako V.? Je OK?" podpisano Pisarna T. T.; svetovalki v pravosodju U. G. poslal e-mail z naslednjo vsebino: "Zdravo U., zastavo slovensko ti jebem! Izvršilni naslovi, ki ti jih je priložila K. P. glasijo na A. T. T. k. d. (M. Š.) ne pa na našo firmo (M. Š.), še grb Slovenije ti jebem. Kdo pa te je postavil na stopnjo sodnice, diplomo slovensko mu jebem? ČE pa kakšna odvetnica poskuša goljufijo (kazensko ovadbo smo že dali) to ne pomeni, da ti na SLEPO ravnaš na predlog odvetnice, ki (enako kot ti, vendar odvetnica naj bi delala z direktnim naklepom), ne da bi preverila KDO je res DOLŽNIK, dobavi si očala, zastavo slovensko ti jebem... Izgini iz sodstva, nisi vredna niti papira zaposlitvene pogodbe. Slovenijo in njeno propadajočo državo ti ponovno jebem, pa vi niste sodišče, vi ste cirkus gnid, mater Vam nepravičnu jebem. Kako se to SODNICI more zgoditi. A si ti kdaj šla na študij, zastavo slovensko ti jebem in vse, ki so ti omogočili službo, nisi pa sposobna niti razlikovati med hruške in jabolke." (list. št. 249); glede predsednice Upravnega sodišča RS in prvotne razpravljajoče sodnice, v vlogi list. št. 355 med drugim zapisal: "Vloge J.Š. ... so v celoti lažne, nacistično orientirane ... na dopis te ženske Š., ki jo treba poslati skupaj z M. G. v službo pri IS ...Kljub temu je nesramna ženska Slovenka, ki ji oporekam vse pravice do eksistence ali obstoja, je vložila ta postopek, da bi me degradirala, posrala in v javnosti blatila, ena nesramna pokvarjena ženska Slovenka, ki naj bi imela pravico do sodniške avtoritete. Prav ima dr. V. Š., slovenska nacija je največji lopov, ki obstaja v Evropski uniji, kar vam celo časopisi potrjujejo"; glede prvotne razpravljajoče sodnice (M. G.) v vlogi list. št. 363 zapisal: "Potem so bili vsi postopki ustavljeni, medije so našo družino javno razdrle, razdrle s takšnimi posledicami, da smo nekaj dni iskal materjo G. (vedno so v sodišču varni) na cesti pa spreminjajo zgled, lase, barvo in frizuro"8; razpravljajoči sodnici takoj po izdaji izpodbijanega sklepa poslal dopis, v katerem je med drugim zapisal: "Najbolj, da se poberete iz tega oddelka, saj ste strokovno NESPOSOBNI, ne smejite se prehitro in preuranjeno, na tem sodišču marsikdo rabi psihiatra, Vi pa najbolj pazite kaj delate, čeprav ste svetnica, niste nesmrtni, tudi Vas bo doletela zakonska pravica, vseeno na kakšen način z ali brez kakšnih "dovoljenj", saj ste sramota za Republiko Slovenijo kot nacizmu opredeljena nesmrtna dama ...; piše o "pokvarjeni RS" (list. št. 279), govori o "pokvarjeni slovenski naciji, ki jo definitivno zaradi njene znane krvne pokvarjenosti prezira" (list. št. 281); navaja: "neverjetno koga vse pokvarjena Slovenija (priloga 4) pušča na prebivalstvo, serem ji se v njeno pokvarjeno "incest" nacijo" (list. št. 343); žaljive so tudi njegove pripombe na izvedenska mnenja - govori o lažnih ugotovitvah izvedenca za katere bo odgovarjal, izraža sum, da je prejel s tretje strani kakšen ukaz za izdajo lažnega izvedenskega mnenja, da iz mnenja (izvedenca B.) izhaja "tipična slovenska cinika in nagnjenost k nacizmu", da mnenje ni vredno papirja na katerem je zapisano, sprašuje se kdo od njiju (izvedenec ali udeleženec) potrebuje psihiatra, da je izvedenec podal v bogu klavrno mnenje, na katero se vsak mednarodni znanstvenik lahko smeje, da v mnenju izraža nestrokovnost, laž, aroganco in izraža podrejeno slovensko mentaliteto, izvedencu V. očital kazniva dejanja, ki naj bi jih storil. V vlogi z dne 31. 12. 2015 govori o idiotih na upravnem sodišču, o sodnikih nesmrtnih bogovih, o sodnikih nesposobnih budalah, v vlogi z dne 9. 2. 2016 o sodnicah slovenskih kokoših, da so slovenska sodišča najbolj skorumpirana v EU, Slovenke navadne Balkanke, ki dobivajo službe preko vez, v glavi imajo pa samo prazne luknje, ne pa sodniške avtoritete. Vseh žaljivih vlog niti ni mogoče povzeti.

17. Iz povedanega je razviden način pravdanja udeleženca, ki ga nikakor ni mogoče označiti za običajnega. Gre za nenormalno veliko število vlog v postopkih, obširnih in vsebinsko ponavljajočih se ter le delno povezanih z obravnavanim problemom, v veliki meri pa namenjenih žaljenju (in tudi grožnjam) sodnikov, ostalih sodelujočih v postopku, sodstvu kot celoti, državi RS. Gre za grobe negativne sodbe, omaloževanje in žaljenje sodelujočih v sodnih postopkih, pa tudi širše,9 ki nimajo zveze s pravico do izjavljanja pred sodiščem in ki v ničemer ne prispevajo k varstvu pravic udeleženca v tem postopku. V postopkih udeleženec tudi množično izloča sodnike, vlaga kazenske ovadbe zoper sodnike z odločitvami katerih se ne strinja, vlaga odškodninske tožbe zoper njih (na primer zoper J. M. in M. L. z Okrožnega sodišča v Ljubljani in zoper A. Z. z Upravnega sodišča v Ljubljani, zaradi plačila 200.000,00 EUR - priloga B 55; zoper zgoraj navedene ter še tožilca P. S., zaradi plačila ... priloga B 108). Vse to nedvomno kaže udeleženčevo nagnjenost k tožbarjenju - pri čemer ne gre le za vprašanje številčnosti vloženih tožb, temveč predvsem nadaljnjih vlog v postopkih, njihove vsebine, zlorabe zgoraj navedenih procesnih institutov.

18. Vse navedeno ne pomeni več le zlorabe procesnih pravic, ki jih strankam zagotavlja zakon, ampak kaže (najmanj) na značajsko napako - patološko nagnjenost k tožbarjenju, ki že vpliva na sposobnost udeleženca skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Da je temu tako, sta potrdila tudi oba izvedenca psihiatra postavljena v tem postopku. Izvedenec B. B., ki je z udeležencem opravil tudi razgovor, ugotavlja, da so pri udeležencu izraženi znaki specifične osebnostne strukture. Prevladujejo paranoidne poteze z občutki ogroženosti in prikrajšanosti. Mestoma se občutki potencirajo in začne izgubljati stik z realnostjo. Njegovo funkcioniranje se očitno poslabša, ko je pod stresom, stres pa zanj predstavljajo predvsem sodni postopki. Ko sodišče ne odreagria v skladu z njegovimi pričakovanji, odreagira zelo obtožujoče. Je čustveno precej labilen, v odnosu do sodišča se težko obvladuje. Iz njegovih vlog izhaja rigidnost v mišljenju, saj se vedno znova vrača na iste teme, iz dopisov so razvidni jasni občutki ogroženosti, nanašalnosti in celo preganjanja. Dopisi so izraženi v tako tipični obliki za duševne motnje, da se jih ne more šteti kot zdrav odziv. Stil pisanja je tipičen - kverulantski, dopisi so izredno dolgi in vsebinsko ne povedo kaj novega, v vlogah se navedbe ponavljajo. Kadar je udeleženec pod stresom, se nima pod nadzorom. V zadnji dopolnitvi poudari, da so pri udeležencu še vedno izraženi znaki specifične kverulantske osebnostne strukture, v čustveno neobremenjenih situacijah se uspeva še ustrezno obvladovati, večji stres pa predstavljajo situacije, ko zadeve ne tečejo po njegovih pričakovanjih. V primeru kakršnekoli ovire, nestrinjanja okolice ali drugačnih interpretacij, zelo hitro izgubi kontrolo nad seboj. Začne žaliti in obtoževati. V takem stanju ni sposoben sodelovati v sodnih postopkih. Izvedenec V., ki kljub večmesečnemu trudu stika z udeležencem ni uspel vzpostaviti, je mnenje izdelal na podlagi razpoložljive spisovne dokumentacije. Pri udeležencu je ugotovil znake paranoidne osebnostne organizacije. Je sumničav, ciničen in nezaupljiv do argumentov in motivov drugih, preži na vsako izrečeno ali zapisano besedo ter tudi najmanj nedolžnim dogodkom pripisuje skrite in zarotniške namene. Do oseb, za katere oceni, da so zanj ogrožujoče, je nepopustljiv in brutalno žaljiv, vse z namenom potrjevanja lastne nezmotljivosti, poudarjene samopodobe in precenjene ideje o pomembnosti. Ocenjuje, da je pri udeležencu prisotna duševna motnja iz skupine blodnjavih motenj, ki naj bi se po njegovi oceni začela postopoma utrjevati v zadnjih petih letih. Pri udeležencu so prisotne značilnosti blodnjave motnje s kverulantskimi idejami. Podlago za vzdrževanje bolezenskih znakov predstavlja ideja o storjenih krivicah, nepravilnostih ter neutemeljenih, nepravilnih, nezakonitih in v njegovih škodo zastavljenih ali izpeljanih postopkih. Tisto, kar je v primeru udeleženca presežek, ki ga loči od navadnega kverulantskega tožarjenja je, da poleg neskončnega pravdanja vključuje čedalje večje število ljudi in institucij (sodišč, inšpektoratov, ministrstev, Ustavnega in Evropskega sodišča, drugih mednarodnih institucij, vse do urada sekretarja OZN), širi krog sovražnikov, ki so se zarotili proti njemu ali so strokovno nesposobni, podkupljeni, nepošteni, krivični. Izvedenec ugotavlja, da obstaja v duševni sferi udeleženca duševna motnja, ki ne glede na njegove visoke umske sposobnosti, bolezensko psihološko usmerja njegovo motivacijo in ki predstavlja strokovno indikacijo za delni odvzem poslovne sposobnosti. Izpostavlja še, da udeleženec sicer razume informacije, ki so pomembne za sprejemanje odločitev, vendar jih ocenjuje v skladu s primarno sumničavo osebnostno naravo in razvito kverulantsko motnjo. Zaradi specifične duševne motnje nima možnosti tehtanja relevantnosti posameznih informacij in ocene prednosti ali pomanjkljivosti sprejetih odločitev. Ugotavlja, da udeleženec že nekaj časa živi v vzporednem svetu (duševne bolezni), socialno nefunkcionalen, v konfliktih s pravnimi in fizičnimi subjekti iz ožjega in širšega socialnega okolja. Obe mnenji torej potrjujeta najmanj obstoj značajske napake udeleženca - kverulantstva, ki je že patološka in ki vpliva na njegovo psihofizično stanje tako, da v sodnih postopkih ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi.

19. Na podlagi vsega povedanega - ugotovljenega načina postopanja udeleženca v sodnih postopkih, ob pomoči mnenj izvedencev psihiatrične stroke, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da udeleženec v posledici (najmanj) patološkega nagnjena k tožbarjenju, ni več sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi v sodnih postopkih. Z opisanim načinom pravdanja obremenjuje sodne postopke in otežuje ter podaljšuje njihovo izvedbo, kar gre nedvomno v njegovo škodo (pa tudi v škodo drugih), pri čemer je do svojega postopanja povsem nekritičen, kar vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Opisana motnja že tako vpliva na njegove sposobnosti, da ni več sposoben razumnih odločitev o svojih pravicah in koristih v sodnih postopkih. V posledici mu je sodišče prve stopnje pravno pravilno delno odvzelo poslovno sposobnost, v opisanem okviru (44. člen ZNP).

20. Pritožbene navedbe pravilnosti takšnega zaključka ne morejo izpodbiti.

21. Osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, sodišče zasliši, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče (47. člen ZNP). Smisel te določbe je, da sodnik vidi prizadeto osebo in poskuša z njo vzpostaviti stik, ter si tako sam ustvari mnenje o tem, kakšno je njeno stanje. Pri tem mora sodnik to osebo poskusiti "zaslišati" torej se z njo pogovoriti.10 V tem postopku je sodišče prve stopnje opisani stik z udeležencem vzpostavilo - v postopku je sodeloval na dveh narokih (6. 7. in 21. 12. 2016), vlagal je številčne in obširne vloge, na prvem naroku je sodišče z njim opravilo razgovor, torej "zaslišanje" v smislu navedene določbe (glej zapisnik naroka z dne 6. 7. 2016, list. št. 415). Pritožbene navedbe v zvezi s tem so zato neutemeljene, tudi v smeri grajanja izvedenskega mnenja izvedenca V., češ da ni odgovoril na vprašanje, ali je udeleženec sploh sposoben za zaslišanje.

22. Izvedenski mnenji se v bistvenem ne razlikujeta. Oba izvedenca ugotavljata obstoj patološkega nagnjenja k tožbarjenju pri udeležencu, izvedenec B. je poleg tega ugotovil še, da so iz dopisov udeleženca razvidni jasni občutki ogroženosti, nanašalnosti in celo preganjanja, ki so izraženi v tipični obliki za duševne motnje. Duševno motnjo iz skupine blodnjavih motenj je ugotovil tudi izvedenec V. Ali je pri tem motnjo pravilno klasificiral ali ne, za odločitev ni bistveno, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb in do izvajanja sodišča s tem v zvezi, ni opredeljevalo. Udeleženec je izkazal, da je v sodnih postopkih, kljub opisanemu načinu pravdanja, sem in tja uspešen, kar pa glede na vse povedano pravne presoje sodišča prve stopnje in strokovnosti izvedenskih mnenj, ne more izpodbiti. Ugotovitev izvedenca V., da se pri udeležencu bolezen oziroma opisana motnja pojavlja že najmanj zadnjih pet let, potrjujejo podatki iz pobude za sprožitev postopka iz let 2010 do 2014, ki izkazujejo isti vzorec postopanja kot je bil ugotovljen v tem postopku.11 Obe izvedenski mnenji se v bistvenem ne razlikujeta - iz obeh je razvidno, da pri udeležencu obstoja najmanj patološka kverulantska motnja, ki vpliva na psihofizično stanje udeleženca tako, da ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi v sodnih postopkih. Sta jasni in glede na raziskane okoliščine nista nepopolni ali sami s seboj v nasprotju, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da dopolnitev postopka s postavitvijo še tretjega izvedenca, ni potrebna (254. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

23. Sodišče prve stopnje je v sklepu povzelo stališče centra za socialno delo, da ni potrebe, da se nasprotnemu udeležencu odvzame poslovna sposobnost.12 Glede na ugotovljena dejstva in izvedenski mnenji pa tega stališča upravičeno ni štelo kot odločilnega, tudi iz razloga, ker ga center ni podkrepil z nobenimi tehtnimi razlogi, niti s pripombami na izvedenski mnenji, kot je to sodišče pojasnilo v 89. točki obrazložitve. Tudi Dogovor o aktivnem reševanju socialne problematike z dne 21. 2. 2013, ki ga je udeleženec sklenil s CSD (priloga B 186), na pravilnost odločitve ne more vplivati. Z njim se je zavezal, da bo ob vsakokratnem uveljavljanju denarne socialne pomoči predložil pooblastilo, da si ureja status brezposelne osebe, da se javlja na razpise prostih delovnih mest, da pristojni center za socialno delo sproti obvešča o podanih vlogah za zaposlitev. Delni odvzem poslovne sposobnosti le za aktivnosti v sodnih postopkih, na takšno vsebino dogovora ne more vplivati.

24. Res je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se večji del od še odprtih pravdnih zadev nanaša na cesijske pogodbe (dolžnik oziroma njegova družba se ukvarjata z odkupovanjem terjatev, ki jih potem skušata izterjati od dolžnikov). Tudi navedeno za odločitev ni bistveno. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, izpodbijani sklep tožniku ne jemlje pravice do sodnega varstva. Četudi mu je poslovna sposobnost delno odvzeta, mu ta pravica še vedno pripada, drugačen bo le njen način izvrševanja. Delna izguba poslovne sposobnosti kot zastopnika njegove družbe A. T. T. pa bo terjala imenovanje novega zastopnika, ki bo tudi v tem obsegu poslovno sposoben, tako da ekonomska eksistenca tožnika nedvomno ne bo ogrožena, kvečjemu obratno. Sicer pa je udeleženec kljub v postopku zatrjevanemu uspešnemu poslovanju njegovega podjetja, že leta prejemnik denarne socialne pomoči (pa tudi v praktično vseh sodnih postopkih deležen brezplačne pravne pomoči), tako da se glede na vse povedano, z izpodbijanim sklepom njegovo premoženjsko stanje nedvomno ne bo poslabšalo.

25. Sodišča so v nekaterih zadevah zaključila, da je bil udeleženec kljub opisanemu načinu pravdanja, sposoben sodelovanja v postopkih in se jim ni porodil sum v njegovo poslovno sposobnost. Tudi to za odločitev ni bistveno. Sodišče je bilo namreč v teh zadevah seznanjeno le s postopanjem udeleženca v konkretni zadevi, v tem postopku pa se je sodišče širše seznanilo z načinom uveljavljanja pravic udeleženca v sodnih postopkih - civilnih, kazenskih, upravnih, ki vsi kažejo značilen patološko kverulantski vzorec, kar je šele sodišču omogočilo celovit vpogled in končno oceno o udeleženčevi poslovni sposobnosti na tem področju.

26. Pritožnik se v pritožbi sklicuje na sodbo ESČP Vintgertner proti Nemčiji, ki pa je pritožbeno sodišče v dostopnih bazah ni našlo. Če je pritožnik mislil na zadevo Winter proti Nemčiji, v kateri je šlo za vprašanje še dopustnega postopanja odvetnika kot profesionalca v sodnem postopku, pa zadeva s konkretno ni primerljiva.

27. Tožnik ima poleg nemškega tudi slovensko državljanstvo, zato ne gre za (nedovoljen) odvzem poslovne sposobnosti tujemu državljanu. Za pravno in poslovno sposobnost fizične osebe in za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti fizične osebe, se uporabi pravo tiste države, katere državljan je (13. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP), pri čemer pa se, če ima državljan RS tudi državljanstvo kakšne druge države, za uporabo tega zakona šteje, da ima samo državljanstvo Republike Slovenije (10. člen ZMZPP). Ali bo kot sodni tolmač kljub odločbi še lahko opravljal to funkcijo pred sodiščem v Luxemburgu, bo stvar morebitnega nadaljnjega postopanja - priznanja te odločbe v tej državi.

28. Državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev, so dolžni, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati zahtevane podatke (10. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Sodišče prve stopnje glede na navedeno ni storilo nobenih kršitev, ko je pritožbenemu sodišču (k drugi zadevi) poslalo nekatere listine iz tega spisa. Poslalo jih je skupaj z opozorilom na ustrezno postopanje glede na to, da gre za tajne podatke, vse v zvezi z določbo četrtega odstavka 295. člena ZPP13 (dopis list. št. 429).

29. Tudi ni odločilno, da udeleženec po njegovih trditvah tekom tega postopka ni vložil nobene nove tožbe (razen dveh kazenskih in ene ustavne kot pove sam). Iz že povedanega je razvidno, da je v konkretni zadevi v zvezi s poslovno sposobnostjo udeleženca na sodnem področju, bistven način njegovega pravdanja oziroma siceršnjega postopanja v postopkih in vsebina njegovih vlog (ne le tožb). Že opisanemu načinu postopanja se ni bil zmožen odreči niti tekom tega postopka (ki je bil uveden z dnem 15. 7. 2014). Tako je hude žalitve s psovkami naslovil na svetovalko v pravosodju U. G. dne 24. 9. 2015, na kazensko sodnico V. D. dne 24. 8. 2016, sodnico U. G. je žalil v tem postopku (vloga z dne 27. 6. 2016), tudi sicer v vlogah v tem postopku žalil izvedenca, sodišča, državo, znova in znova predsednico Upravnega sodišča RS. Končno pa se niti po izdaji izpodbijanega sklepa ni mogel zadržati, da ne bi razpravljajoči sodnici poslal žaljiv, z elementi grožnje vsebovan dopis (povzet že v predhodnih navedbah).

30. Pri odvzemu poslovne sposobnosti gre za hud poseg v človekove osebnostne pravice in v njegovo dostojanstvo. Glede na vse povedano pa v konkretnem primeru ni dvoma, da je bil poseg z delnim odvzemom poslovne sposobnosti udeležencu za sodelovanje v vseh sodnih postopkih, utemeljen, pravilen in zakonit. 31. Glede na vse povedano, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. 2 V katerem je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da gre pri vseh vlogah za udeleženčeve vloge in je izključeno, da bi šlo za vloge tretje osebe. 3 In so v v večji meri pripomogle k temu, da ima spis kar 767 strani (brez prilog). 4 Prvotno razpravljajoče sodnice, takoj po uvedbi postopka je vložil tožbo na upravno sodišče zoper predsednico Upravnega sodišča RS in razpravljajočo sodnico (list. št. 59), izločal vse kazenske sodnike Višjega sodišča v Ljubljani (priloga C 11). 5 Glede katerega ves čas postopka in tudi v pritožbi, neutemeljeno vztraja, da je zoper sklep dovoljena pritožba. 6 Na primer sodnika V., sodnika Č. (str. 12 udeleženčeve vloge list. št. 220); strokovno sodelavko K. M. samo zato, ker je v sklepu navedla, da je udeleženec v postopku odvzema poslovne sposobnosti (list. št. 250 spisa); svetovalko v pravosodju U. G. (priloga B 133); takoj po izdaji izpodbijanega sklepa kazensko ovadil razpravljajočo sodnico (list. št. 752). 7 "Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši zakone ali druge prepise, opušča svojo nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno ravna v službi ... se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let". 8 Zapis, ki že vsebuje elemente grožnje sodnici. 9 Upravnih organov, Ustavnega, Evropskega sodišča in drugih mednarodnih institucij, vse do urada sekretarja OZ, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. 10 Glej komentar k 47. členu ZNP, Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, ČZ Uradni list RS, 1989. 11 Enak vzorec je razviden tudi iz postopanja udeleženca pred Ustavnim sodiščem že v letu 2008. To sodišče v javno dostopni odločbi Up - 3314/07 ugotavlja, da pritožnik v ustavni pritožbi podaja številne pavšalne negativne vrednostne ocene, ki jih naslavlja na sodno vejo oblasti kot celoto (označuje jo kot nestrokovno, arogantno, koruptivno, umazano, sodišča pa kot nevredna imena sodišče, sestavljena iz kriminalcev in iz nesposobnosti žensk, ki nimajo "niti minimalne kvalitete pravne fakultete"), posebej tudi na Ustavno sodišče ter na sodnici, ki sta sodelovali pri odločanju o njegovi zadevi (o sodničini nevrednosti za opravljanje sodniške službe in o dvomu, ali je sploh študirala pravo). Vse to ob dejstvu, da pritožnik v ustavni pritožbi zapiše tudi vulgarno psovko ("Jebem vaši Sloveniji z veseljem boga slovenskega in vašo cigansko Ustavo RS"). 12 Češ, da "ko je center njegove vloge objektivno obravnaval, ne da bi pogledal kdo stoji za vlogo, je ugotovil, da ima nasprotni udeleženec vedno prav v svojih zadevah". 13 "Predsednik senata opozori tiste, ki so navzoči na obravnavi, katere javnost je izključena, da so dolžni varovati kot skrivnost vse, kar zvedo na obravnavi, in jih opozoriti na posledice, če bi izdali skrivnost."