Jedro

Zanikanja v popravku se lahko nanašajo le na nosilne navedbe prispevka, ker bi bilo v nasprotnem primeru pretirano poseženo v svobodno uredniško politiko medijev in s tem v svobodo novinarskega izražanja, posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo izdajatelja medija.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala objavo popravka v zvezi s člankom z naslovom „Psihiatrično zdravljenje za ljubiteljico golobov“ v tiskani in spletni izdaji časopisa S. ter tožeči stranki naložilo v plačilo 1.051,92 EUR stroškov tožene stranke. Presodilo je, da je podan odklonitveni razlog po drugi alineji prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (ZMed).

2. V pritožbi tožnica očita prvostopenjskemu sodišču kontradiktornost v obrazložitvi, ker je najprej ugotovilo, da ne drži njena trditev, da je potek kazenskega postopka in izrečen varnostni ukrep le obrobna tema članka, nato pa zapisalo, da gre pri poročanju o poteku kazenskega postopka za eno glavnih sporočil članka, ki ga tožnica ne zanika. Jasno je navedla, da je glavni namen objav očrniti in oblatiti jo pred slovensko javnostjo z neresničnimi trditvami, da je v več nepremičninah naselila in hranila golobe, ki so s svojimi iztrebki uničili nepremičnine in lastnikom povzročili ogromno škodo. Da je konkretno in substancirano zanikala te objave in slovensko javnost seznanila z drugačnim stanjem stvari, jih je morala tudi pojasniti. Materialnopravno in ustavno pravno nepravilno in nesprejemljivo je stališče, da trditve glede uničenja stanovanja L., ki so bile predmet presoje kazenskega sodišča, presegajo popravek v smislu 26. člena ZMed. Tega zaključka sodišče ne pojasni, zato ga ni moč preizkusiti. Sicer pa 26. člen ZMed ne govori kakršnihkoli odklonitvenih razlogih za objavo popravka, pač pa uzakonja pravico do popravka. Če bi obveljalo stališče prvega sodišča, da odgovor ni dopusten, ker je vsebovan že v samem članku, bi bila pravica do popravka prepuščena prosti odločitvi odgovornega urednika medija, kar pa ni namen zakonske ureditve v zvezi z ustavno pravico do popravka. Ne vzdrži tudi stališče prvostopenjskega sodišča, da se zanikanja v popravku lahko nanašajo le na nosilne navedbe prispevka. Tako stališče pomeni, da lahko mediji prosto objavljajo trditve o določenem posamezniku, ga blatijo, žalijo, diskreditirajo, objavljajo neresnične informacije… Obsežen del članka je bil usmerjen v opis dogajanja v zvezi z nepremičnino na B. in ravno v tem delu je bila tožnica popolnoma očrnjena z navedbami o uničenju hiše zaradi naselitve golobov. Sodišče pa ta del sporne objave smatra zgolj kot „obrobno temo“. Z odklonitvijo objave popravka v tem delu je bilo evidentno protipravno poseženo v pravice tožnice iz 40. člena Ustave RS. Enako velja za stališče, da ne bi smela zanikati navedbe, da je „nekdanja novinarka“ ter zanikanje, da je S. R. lastnica hiše na B., zato ni mogla biti oškodovana. Že to, da je sodišče povzemanju objave toženca v teh delih namenilo velik del obrazložitve sodbe kaže, da ne gre za obrobno temo sporne objave. V zahtevi za objavo popravka je v bistvenem dopolnila oziroma zanikala navedbe glede vlaganja tožb, ko je želela slovensko javnost seznaniti, da ne drži, da toži vsakega novinarja, ki omenja njeno ime. Novinarji neresnice o njej objavljajo že štiri leta, zato želi skladno z določilom 31. člena ZMed slovensko javnost obvestiti o drugi plati zgodbe. Ne izraža svojega mnenja, pač pa ravna kot predvideva zakonodaja in Ustava. Stališče prvostopenjskega sodišča, da terja dostop do medijev, ni sprejemljivo in je materialnopravno zgrešeno. Pravico ima izraziti svoje mnenje tudi o nepravnomočni sodni odločitvi v kazenskem postopku in kot prizadeti posameznik izpostaviti sporno vodenje kazenskega postopka. Zapisi o stanju hiše na Brezovici nedvomno predstavljajo hud poseg v njeno čast in dobro ime, zato ima pravico ta dejstva zanikati oziroma jih dopolniti.

3. Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZMed pritožba ni bila vročena toženi stranki v odgovor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZMed določa način uresničevanja v 40. členu Ustave RS zagotovljene pravice posameznika do odgovora na objavljeno informacijo. Pravica do popravka nastopi, če je bila objavljena pomanjkljiva, popačena, napačna informacija. Tisti, ki je z objavo take informacije prizadet v svojih pravicah in interesih, ima pravico, da se o spornem besedilu izjavi na način, da se sliši tudi druga stran. Gre za pravico posameznika, da s sredstvi medijskega prava brani svojo čas ali dobro ime z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi, ki ga zadeva. Vendar pa pravice do popravka, kot pravilno poudarja že prvostopenjsko sodišče, ni mogoče enačiti s pravico dostopa do medija. Skladno z določili 26. člena ZMed lahko brezplačen popravek objavljene vsebine, s katero je lahko prizadeta njegova pravica ali interes, doseže posameznik z zanikanjem oziroma popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, pa tudi z navajanjem oziroma prikazovanjem drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Ni torej treba, da se popravek omeji samo na zatrjevanje dejstev, vendar pa lahko popravek predstavlja le tako besedilo, s katerim se v bistvenem dopolnjujejo navedbe v objavljenem članku. Objavo popravka, ki takega vsebinskega kriterija ne izpolnjuje, lahko odgovorni urednik zavrne. Po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed lahko odkloni objavo popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.

6. Sodišču očitana kontradiktornost v obrazložitvi, da je ena od nosilnih tem članka „Psihiatrično zdravljenje za ljubiteljico golobov“ (v nadaljevanju: obvestilo), rezultat kazenskega postopka, ki je tekel zoper tožnico, je zgolj navidezna. Je posledica neprecizne dikcije. Iz konteksta točke 23 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se besedna zveza „ne zanika“ nanaša na potek kazenskega postopka in ne na sporočilnost članka.

7. Materialnopravno pravilen je zaključek, da tožnica neutemeljeno zahteva v okviru pravice do objave popravka objavo, da v nepremičnini ni naselila golobov in da nista bili zaradi tega uničeni. Da tožnica zanika, da sta bili najeti nepremičnini uničeni, ker so jih onesnažili golobi in to po njeni krivdi, je jasno navedeno že v obvestilu. Pravica do popravka je izčrpana z navedbo nasprotnih dejstev in navedb, ki zanikajo obvestilo. Tožnica nima pravice do ponovnega zanikanja navedb v obvestilu, saj je javnost že seznanjena z njeno platjo zgodbe.

8. Sodišče prve stopnje ni zapisalo, da 26. člen ZMed govori o izključitvenih razlogih, kot skuša prikazati pritožba. Pravilno je zaključilo, da zaradi odklonitvenega razloga po drugi alineji prvega odstavka 31. člena ZMed, ki ga je obrazložilo s tem, da je že v obvestilu navedeno, da tožnica zanika navedbe o uničenju nepremičnin in svoji odgovornosti za to, nima pravice do popravka po 26. členu ZMed. Tako tudi očitki o nemožnosti preizkusa odločitve niso utemeljeni.

9. Zanikanja v popravku se lahko nanašajo le na nosilne navedbe prispevka, ker bi bilo v nasprotnem primeru pretirano poseženo v svobodno uredniško politiko medijev in s tem v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave RS), posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo izdajatelja medija (74. člen Ustave RS).(1) Glede na to, da zanikanje obvestila v delu, ki govori o naselitvi golobov v najeti nepremičnini, onesnaženju in posledični škodi, ni dopustna z vidika pravice od objave popravka že zaradi predhodno obrazloženega, ni relevantno ali so te trditve obrobna ali nosilna tema obvestila.

10. Sicer pa pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bistvena sporočilnost obvestila naslednja: da je bil tožnici v kazenskem postopku, ki je tekel zoper njo, ker je bilo stanovanje v T., ki ga je najela, onesnaženo zaradi iztrebkov golobov, ki so se naselili v njem, izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja; da je imela v najemu tudi nepremičnino S. R. na B., ki je bila ravno tako onesnažena z iztrebki golobov, kar je v zaslišanju potrdil novinar M. J., ki si je zaradi priprave prispevka hišo ogledal; da je tožnica zoper novinarje, ki so pisali o naselitvi golobov v s strani tožnice najeta stanovanje in hišo, vložila tožbe.

11. Ali tožnica še vedno dela kot novinarka in kdo je lastnik hiše na B., ki jo je najela tožnica, ni tema obvestila. Pravica komentiranja ali zanikanja teh dejstev zato tožnici po materialnem pravu v okviru pravice do odgovora ne gre. In ker v zahtevani objavi popravka ne zanika ali popravlja navedb v obvestilu glede vlaganja tožb ter ne prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin v zvezi s tem, pač pa izraža svoje mnenje o delu novinarjev, komentira in kritizira njihovo delo, tudi glede tega dela obvestila ni upravičena do objave popravka, kakršnega zahteva. Enako velja tudi za del popravka, v katerem izraža svoje mnenje o delu kazenskega sodišča. 12. Ker se mora skladno s prvim odstavkom 27. člena ZMed popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev, za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča, da zahtevani popravek le v delu besedila ne izpolnjuje pogojev za objavo.(2) Pritožbeno sodišče se zato do drugih razlogov prvostopenjskega sodišča za zavrnitev zahtevka in pritožbenih razlogov v zvezi z njimi ne bo opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. V pritožbi uveljavljani razlogi po obrazloženem niso utemeljeni. Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Nosi jih pritožnica sama, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sodbe VS RS II Ips 120/2015, II Ips 154/2015, II Ips 301/2015 Op. št. (2): Gl. sodbo VS RS II Ips 262/2013.