Jedro

Ker gre pri pravici do objave popravka za obrambo prizadetih materialnopravnih pravic in/ali interesov, se mora nanašati na tisto vsebino novinarskega prispevka, ki je v pravice ali interese prizadetega zarezala, ne pa v neke obrobne in z vidika prizadete materialnopravne sfere nebistvene dele novinarskega prispevka.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožnica mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožencu njegove stroške odgovora na revizijo v znesku 514,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala objavo popravka v zvezi s člankom „...“ v tiskani in spletni izdaji časopisa Slovenske novice, katerega odgovorni urednik je toženec. Ugotovilo je, da je podan odklonitveni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed), saj popravek ne zanika objavljenih navedb niti jih ne dopolnjuje v bistvenem, zlasti ne zanika sporočilne vrednosti članka. Sodišče je upoštevalo tudi že v članku objavljen odziv tožnice, v katerem je nasprotovala objavljenim navedbam.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je vložila revizijo in predlagala, da ji Vrhovno sodišče ugodi in spremeni izpodbijani sodbi tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da se sodbi nižjih sodišč razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Tožničin interes je bil s spornima objavama nedvomno prizadet. Materialnopravno zmotno je stališče nižjih sodišč, da v primeru, ko je v članku že objavljeno stališče prizadetega, ta nima več materialnopravnega upravičenja za objavo popravka. Popravek je oblikovala tako, da je z njim zanikala objavljena obvestila, z namenom, da v javnosti objavi svojo plat zgodbe. Če je to prepuščeno izdajatelju besedila, je pravica do tega, da se sliši druga plat, izničena.

4. Stališče pritožbenega sodišča, da so lahko predmet določenega popravka le nosilne teme prispevka, nima podlage v materialnem pravu, saj 26. člen ZMed ne govori o nosilnih temah, ampak o popravku objavljenega obvestila. Predmet popravka je torej vsako objavljeno obvestilo, ki se lahko nanaša na vsako, tudi najmanjšo informacijo. V javnosti je bila tožnica predstavljena kot nekdanja novinarka, torej kot oseba, ki je izgubila poklic oziroma ga ni več sposobna opravljati. Takšna oseba je v očeh javnosti obravnavana z manjšim spoštovanjem in bolj negativno. Prav tako je zmotno stališče glede hiše A., saj je v sporni objavi izrecno navedeno, da je tožnica najela hišo, ki je v lasti B. in da je bilo stanje zaradi ravnanj tožnice grozno. Informacija je povezana z lastništvom, saj je v članku izrecno navedeno, da bi morala B. za čiščenje svoje nepremičnine plačati 3.000,00 EUR oziroma 50.000,00 EUR za prenovitev, pri čemer ne bi mogla biti oškodovana, če ni bila lastnica.

5. Revizija je bila vročena tožencu, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Določila 6. oddelka prvega poglavja ZMed pomenijo izvedbo ustavne pravice iz 40. člena Ustave RS, ki daje tožniku pravico brezplačne objave njegovega popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta njegova pravica ali interes. Z izrazom „obvestilo“ je mišljena objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa (tretji odstavek 26. člena ZMed). Popravek se mora nanašati na obvestilo in mora navajati dejstva in okoliščine v zvezi z navedbami v obvestilu. Po četrtem odstavku 26. člena ZMed je namreč z izrazom „popravek“ mišljeno zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu (popravek v ožjem smislu), pa tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (popravek v širšem smislu). Objavo popravka, ki tega vsebinskega kriterija ne izpolnjuje, lahko odgovorni urednik zavrne (2. alineja prvega odstavka 31. člena ZMed). To velja tudi v primeru, da teh zakonskih pogojev ne izpolnjuje le del zahtevanega popravka, saj zahtevku za objavo popravka ni mogoče ugoditi le delno - popravek je mogoče objaviti le brez sprememb in popravkov (27. člen ZMed).

(1)

8. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da je bistvena vsebina prispevka poročanje, da je bil tožnici v kazenskem postopku, ki je tekel zoper njo, ker je bilo stanovanje v Trnovem, ki ga je najela, onesnaženo zaradi iztrebkov golobov, izrečen varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja; da je imela v najemu tudi nepremičnino B. B. na A., ki je bila ravno tako onesnažena z iztrebki golobov; da je tožnica sprožila večje število sodnih postopkov zoper novinarje zaradi poročanja o njenem ravnanju z najetimi nepremičninami. Tako povzeta vsebina prispevka utemeljuje zaključek pritožbenega sodišča, da popravek niti ne zanika niti v bistvenem ne dopolnjuje bistvenega sporočila članka, poleg tega iz članka samega že izhaja stališče tožnice, zato je druga plat zgodbe že predstavljena. Ker članek že povzema izjavo tožnice, da se z očitki ne strinja oziroma jih zanika, ponovno zanikanje ne pomeni bistvenega dopolnjevanja navedb v članku.

(2)

9. Vrhovno sodišče se je že večkrat izreklo, da je treba upoštevati bistveno sporočilno vrednost prispevka,

(3)

saj v nasprotnem primeru pride do zlorabe. Če je bistvo pravice do objave popravka v tem, da se sliši druga stran (audiatur et altera pars), če gre torej pri novinarskem prispevku in nato pri zahtevanem popravku za dialog, namenjen avditoriju, mora biti ta dialog ustrezno vsebinski.

(4)

Ker gre za obrambo prizadetih materialnopravnih pravic in/ali interesov, se mora nanašati na tisto vsebino novinarskega prispevka, ki je v pravice ali interese prizadetega zarezala, ne pa v neke obrobne in z vidika prizadete materialnopravne sfere nebistvene dele novinarskega prispevka. Pritožbeno sodišče je zato pravilno zaključilo, da se navedbi v članku, da je tožnica „nekdanja novinarka“ in da je B. B. predstavljena kot lastnica nepremičnine, ki jo je najela tožnica, ne nanašata na bistvene dele prispevka, ampak so obrobne. To posledično pomeni, da zanikanje obrobnih navedb v popravku ne pomeni zanikanja in bistvenega dopolnjevanja navedb v objavi.

10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

11. V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da mora tožnica tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo. Ti pomenijo vsoto nagrade odvetniku za sestavo odgovora, določeno po veljavni Odvetniški tarifi v višini 413,10 EUR, 8,26 EUR materialnih stroškov in 22% DDV, kar skupaj znaša 514,06 EUR.

(1) Prim. Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 262/2013 z dne 5. 12. 2013. (2) Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 303/2013 z dne 30. 1. 2014. (3) Prim. sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 120/2015 z dne 11. 6. 2015, II Ips 154/2015 z dne 20. 8. 2015 in II Ips 301/2015 z dne 17. 12. 2015. (4) Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 154/2015 z dne 20. 8. 2015.