Jedro

Dogovora o pobotanju terjatve z izvedbo del na hiši upnika, torej na tej podlagi o prenehanju terjatve, dolžnik ni dokazal.

Izrek

Ugovor se zavrne in potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi na predlog upnika in na podlagi izvršilnega naslova (izvršljiv notarski zapis) dovolilo zoper dolžnika zaradi izterjave denarne terjatve, to je glavnice v znesku 820.080,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.1.1999 dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 13.500,00 SIT, izvršbo z rubežem dobroimetja, ki ga ima dolžnik na svojem žiro računu ter s prenosom zneska na upnikov tekoči račun.

Proti navedenemu sklepu je ugovarjal dolžnik. Navaja, da se ne more strinjati s sklepom, ker je med upnikom in dolžnikom prišlo do dogovora, da dolžnik v višini terjatve upnika izvede dela na njegovi hiši in se s temi deli pobota njegova terjatev. Glede na tak dogovor terjatev upnika ne obstoji več, pri čemer kot dokaz za te navedbe dolžnik predlaga zaslišanje strank.

Upnik v odgovoru na ugovor pojasnjuje, da so navedbe ugovora neresnične. Med upnikom in dolžnikom ni prišlo do nikakršnega dogovora o pobotu terjatev. Zato predlaga zavrnitev ugovora in potrditev sklepa o izvršbi.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ).

Ugovor ni utemeljen.

Izvršba ni dopustna le pod pogojem, če zanjo niso izpolnjene zakonske predpostavke oziroma če pride do prenehanja terjatve ali je ta ovirana iz razlogov, ki so nastali po trenutku, na katerega se nanaša izvršilni naslov. Dolžnik v ugovoru sicer zatrjuje okoliščine, ki naj bi pomenile prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova, konkretneje v smeri 8. tč. 1. odstavka 55. čl. ZIZ. Dogovora o pobotanju terjatve z izvedbo del na hiši upnika, torej na tej podlagi o prenehanju terjatve, pa dolžnik ni prav z ničemer dokazal. Upnik namreč zanika obstoj takšnega dogovora, naroka, ki ga je razpisalo prvostopno sodišče (2. odst. 58. čl. ZIZ), se zastopnik dolžnika ni udeležil, zato bi lahko ugasnila obstoječa obveznost do upnika le v primeru, če bi se ta z morebitno nadomestno izpolnitvijo strinjal (prim. 308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih).

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlog ni podan in tudi ni zasledilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je ugovor zavrnilo kot neutemeljena in v skladu z določilom 2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ potrdilo sklep o izvršbi.