Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki so etažni lastniki, ki uveljavljajo jamčevalne zahtevke zaradi napak v solidnosti gradbe (zahtevajo plačilo stroškov odprave napak) in povračilo refleksne škode (škode, ki je zaradi stvarne napake nastala na njihovih drugih dobrinah).

2. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo. Toženki je naložilo, da tožnikom nerazdelno plača 316.333,22 EUR (na TRR rezervnega sklada upravnika) in hkrati, da posameznim etažnim lastnikom plača posamične zneske v različnih višinah (19 različnih zneskov). V dopolnilni sodbi in sklepu je odločilo še o zvišanih tožbenih zahtevkih za plačilo stroškov sanacije fasade ter o zahtevkih sedmih etažnih lastnikov.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v I. točki izreka za 45.000 EUR (sanacija fasade) in 7.000 EUR (odprava zamakanja v garaži) ter v XX. točki izreka za 2.000 EUR in v XXII. točki izreka glede pravdnih stroškov ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je v konkretni zadevi glede na konkretno dejansko stanje materialnopravno pravilna odločitev najprej Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma potem v delu, ki ga je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo o obveznostih tožene stranke? 2) Ali je glede na konkretno dejansko stanje predmetne zadeve glede načina prodaje velike večine stanovanj pred uveljavitvijo Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES), torej po predhodni zakonski ureditvi, res mogoče uporabiti določbe zakona, ki je stopil v veljavo šele I. 8. 2004? 3) Ali sta prodaji dveh stanovanj v letu 2006 res lahko pravno pomembni za razširjanje in novo ustvarjanje pravic predhodnih kupcev iz časa pred uveljavitvijo ZVKSES in za uporabo drugačnega novejšega predpisa, ki v času ostalih prodaj niti še ni bil znan niti ni še stopil v veljavo, ter s tem posledično spremembo uporabljenega zakona, posebej ob dejstvu, da v letu 2006 ob sklepanju teh dveh pogodb za oba kupca niti ni bilo ve kakršnih koli rizikov za katere je bil zakonodajalčev namen, da se kupci zavarujejo z uveljavitvijo ZVKSES-a pred tveganji neizpolnitve obveznosti prodajalca in že krepko po pridobitvi tudi formalnega uporabnega dovoljenja? 4) Ali je materialnopravno pravilno, da se za predhodno realizirane prodaje ob izpolnjevanju predhodno predpisanih zahtev, le te spremenijo za nazaj s kasnejšim predpisom, ki je nekoliko drugače predpisal način prodaje zaradi zaščite kupcev pred morebitnim tveganjem neizpolnitve in, ko je še ta predvideval določeno časovno izjemo vezano na čakanje - časovni potek upravnih postopkov glede formalne izdaje uporabnega dovoljenja? 5) Ali so veljavni predpisi pred uveljavitvijo ZVKSES, ki so veljali ob sklepanju pogodb za večino stanovanj (84 - razen dveh, ki sta bili prodani 2006, a tudi ti dve krepko po predhodno celo formalno izdanem uporabnem dovoljenju z dne 24. 2. 2005) kakorkoli omejevali prodaje in primopredaje stanovanj v času čakanja na izdajo le formalne listine - uporabnega dovoljenja, ob tem da je investitor že razpolagal z dokazili o zanesljivosti objekta z dne 23. 2. 2004 v skladu z določbami takrat veljavnega Zakona o gospodarskih družbah in ob tem, da je tudi že 14. 4. 2004 upravnik v skladu s takratno zakonodajo prevzel skupne dele objekta? 6) Ali je materialnopravno pravilno glede vseh tožnikov glede skupnega zahtevka za skupne dele in glede individualnih zahtevkov kar posploševati in enačiti predpisana opravila in zahtevane postopke za upravičenje sodnega uveljavljanja, ob tem da so posamezni zahtevki tonikov dejansko samostojni in so bili le zaradi ekonomičnosti dopuščeni v skupno obravnavanje? 7) Ali je materialnopravno pravilno, da se pri odločanju po posamičnih zahtevkih sodišče ni ukvarjalo s temeljnimi predpostavkami za sodno uveljavljanje, kdaj je posamezni tožnik opazil neko napako in kdaj oziroma ali je pravočasno ali sploh o tem obvestil toženo stranko, in to ob stalnem opozarjanju te pomanjkljivosti s strani tožene stranke, ob tem da se šele na tej osnovi lahko sploh preverja tudi pravočasnost sodnega uveljavljanja glede na predpisane prekluzivne roke? 8) Ali je materialnopravno dopustno, da se sicer zakonsko jasne obveznosti obveščanja o zapaženih napakah in sodno uveljavljanje v določenih rokih raztegne posplošeno za vse zahtevke za več let v čas desetega leta ali celo po njem s sklicevanjem na pridobitev mnenja izvedenca (v konkretnem primeru celo menja pridobljenega po predlogu za zavarovanje dokazov - torej samega stanja zaradi domnevno predvidene izvedbe posegov v skupne dele stavbe)? 9) Ali je tudi v primeru dopuščanja - odpustka glede pravočasnosti sodnega uveljavljanja s sklicevanjem na pridobivanje nekega strokovnega mnenja, v tem primeru kak rok za izvedbo takšnega opravila, ali pa se lahko to podaljšuje v nedogled in to celo preko splošnega zastaralnega roka petih let? 10) Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se uporabljeno stališče v sodbi glede rokov uporablja tudi za "refleksno škodo", mimo vseh osatih zahtev in predpostavk glede pravočasnosti, kar velja za splošne odškodninske zahtevke? 11) Ali je pravno pravilno in zakonito ravnanje sodišča v predmetni zadevi z avtoritativnim odločanjem in brez obrazložitve neizvedbe predlaganih bistvenih dokazov glede uveljavljanih pripomb na izvedeniško mnenje v zadevi glede števila frčad, različnih velikosti le-teh in glede števila dimnikov oziroma izpustov na strehi in to v nasprotju z ustaljenim stališčem sodne prakse, da je vsako odstopanje potrebno izrecno obrazložiti in utemeljiti? 12) Ali je z neobrazloženo zavrnitvijo dokaznih predlogov glede pripomb na mnenje izvedenca in celo ob uveljavljanju kršitve že pred sodiščem prve stopnje in v pritožbenem postopku postopek sploh še mogoče opredeliti kot pošten, kontradiktoren in zakonit, ko gre za bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in posledično odločitev s kršitvijo določb materialnega prava?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).