Jedro

Glede na podatke upravnih spisov med strankama ni sporno, da živilo Črni čaj vsebuje sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov, kar je tožnica potrdila tudi s svojimi navedbami v tožbi. Sodišče, glede na tožbene navedbe, da bi bilo živilo prepovedano le v primeru, če bi imelo psihotropne učinke po določbah ZPPPD pripominja, da se tožnik s svojimi argumenti spreneveda, saj ni dvoma, da je po določbah ZPPPD ter Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog prepovedan promet, s tem pa tudi prodaja živilskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo. Da pa bi tožnik pridobil dovoljenje v smislu določb ZPPPD pa v zadevi ni izkazano, niti tožnik tega ne zatrjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 0610-2163/2010-2 z dne 6. 10. 2010, je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, OE Ljubljana, kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožeči stranki prepovedal promet z živilom "Črni čaj s švicarskim sirupom iz konopljinih vršičkov" (1. točka izreka); odločil, da mora tožnica izločiti iz prometa celotno zalogo živila, navedenega v 1. točki izreka (2. točka izreka); odločil, da je rok za izvršitev ukrepov iz točk 1 in 2 izreka takoj po prejemu odločbe in navedel, da v postopku izdaje odločbe ni bilo posebnih stroškov (3. in 4. točka izreka) ter odločil, da mora tožnica o izvršitvi ukrepov odločbe pisno obvestiti inšpektorja in da pritožba ne zadrži izvršitve (5. in 6. točka izreka).

Kot izhaja iz obrazložitve prvostopenjske odločbe, je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da tožnica v Republiki Sloveniji distribuira živilo "Črni čaj s švicarskim sirupom iz konopljinih vršičkov" (v nadaljevanju Črni čaj). Inšpektor je še ugotovil, da je bila v identičnem primeru, ko je Zdravstveni inšpektorat RS (v nadaljevanju ZIRS) prepovedal promet živila Črni čaj (odločba št. 06101-3149/2006-10911 z dne 28. 3. 2006) pritožba uvoznika tega artikla zavrnjena ter odločitev potrjena na Upravnem sodišču RS. Poudarja, da je na področju Slovenije, glede na Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99 in nasl., v nadaljevanju ZPPPD) ter Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00 in nasl. v nadaljevanju Uredba) prepovedano prodajati živilske izdelke, v katerih sta konoplja in/ali THC, in sicer ne glede na količino prepovedanih drog, ter da se sorte konoplje, ki so se v Sloveniji tradicionalno uporabljale v industrijske namene in imajo le zanemarljivo vsebnost psihotropnih snovi, ne smejo uporabljati v smislu proizvodnje živil. Ob pregledu je bilo pri tožniku ugotovljeno, da živilo Črni čaj vsebuje naslednje sestavine (razvidne iz označbe): voda, sirup iz vršičkov konoplje, sladkor, limonin sok, izvleček črnega čaja, antioksidant, askorbinska kislina, aroma, izvleček iz konopljinih vršičkov. Ugotovljeno je tudi bilo, da tožnica dobavlja obravnavani čaj pravni osebi A. d.o.o. Ob pregledu je bila tožnici predložena odločba z dne 28. 3. 2006, izdana s strani ZIRS in odgovor na vprašanje glede uvoza izdelkov iz industrijske konoplje z dne 14. 5. 2010. Določen je bil tudi 45 dnevni rok za izjavo glede dejstev inšpekcijskega postopka. V zapisniku je bilo tudi navedeno, da se bo v primeru, če tožnica ne bo podala izjave štelo, da nima pripomb. Tožnica v odrejenem roku pripomb ni vložila.

Nadalje je v odločbi navedeno, da so na osrednjem delu embalaže živila Črni čaj upodobljeni listi konoplje, živilo pa v svojem izvornem imenu vsebuje izraz "konopljini vršički". Tovrstno označevanje napeljuje potrošnika na prisotnost konoplje ter na sklepanje, da je konoplja dovoljena droga. Poudari, da je, kot je že navedeno, konoplja razvrščena med prepovedane droge, zato ob upoštevanju sestavin živila (sirup in izvlečki iz vršičkov konoplje), navedenih na označbi ter označbe konopljinih listov na embalaži, živilo ni primerno za prehrano ljudi in ne sme biti v prometu. Ob tem se sklicuje na 2., 6. in 7. alineo 2. odstavka 175. člena ZKme-1 ter navaja 1. odstavek 58. člena ZKme-1, ki določa, da so kmetijski pridelki oz. živila lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Navaja še 32. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07, v nadaljevanju ZIN) in 6. točko 175. člena ZKme-1 ter 9. členu ZIN.

Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. 0610-3854/2010/2 z dne 31. 3. 2011 zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločbe se drugostopenjski organ sklicuje na ZKme-1, in sicer na 1. odstavek 58. člena ter 64. in 66. člen. V zadevi je sporno oziroma zavajujoče zlasti poimenovanje živila in pa upodobitev lista konoplje na embalaži. Po ZPPPD in Uredbi je namreč konoplja (rastlina, smola, ekstrakt, tinktura) uvrščena v I. skupino rastlin in substanc, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi. Res je, da se skladno z 9. členom ZPPPD nekatere vrste konoplje lahko gojijo za prehrambene in industrijske namene na podlagi dovoljenja pristojnega ministrstva in da so natančnejši pogoji za pridobitev omenjenega dovoljenja določeni v Pravilniku o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje (Uradni list RS, št. 44/04 in 86/07) ter da se po teh določbah konoplja lahko goji za predpisane namene po že veljavni zakonodaji. Vendar pa v postopku ne gre za opredelitev živila za prepovedano drogo in zato ni pomembno ali ima zadevno živilo psihotropne učinke, saj to za ta postopek ni bistveno. Zato tudi ni pomembno dodatno mnenje izvedenca, ki bi ocenil psihotropne učinke živila oziroma njegovih sestavin. V tem primeru gre za zavajanje potrošnikov glede pričakovanih lastnosti živila pri nakupni odločitvi in zato umik živila iz prodajnih polic pomeni varstvo interesa potrošnika. Dodaja še, da ima inšpektor za kakovost živil na podlagi 2. odstavka 175. člena ZKme-1 poleg drugih tudi pristojnost, da prepove uporabo označb oziroma promet kmetijskih pridelkov ali živil, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev, da odredi prepoved prometa oziroma oglaševanja kmetijskih pridelkov ali živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika in odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti. V konkretnem primeru je inšpektor z izpodbijano odločbo prepovedal promet z živilom zaradi uporabe imena in oznak, ki zavajajo potrošnika, zato je odločitev pravilna.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo. Opozarja, na obrazložitev drugostopenjske odločbe, po kateri v zadevi ne gre za opredelitev živila za prepovedano drogo in zato ni pomembno, ali ima zadevno živilo psihotropne učinke ali ne. Poudari, da je, glede na navedeno obrazložitev sporno oziroma zavajajoče zlasti poimenovanje živila in pa upodobitev lista konoplje, ki je del rastline, na embalaži. Po oceni drugostopenjskega organa gre v zadevi za zavajanje potrošnika glede pričakovanih lastnosti živila pri nakupni odločitvi in zato umik živila s prodajnih polic pomeni varstvo interesa potrošnika. Promet s predmetnim živilom je po navedenem prepovedan zaradi uporabe imena in oznak, ki zavajajo potrošnika (2. odstavek 157. člena ZKme-1). Drugostopenjski organ in tožeča stranka se strinjata, da se skladno z 9. členom ZPPPD konoplja (Cannabis Sativa L.) lahko goji za prehrambene namene. Tožnik pa sklene, da glede na drugostopenjsko odločbo lahko pride le do zaključka, da se konoplja sicer lahko goji v prehrambene namene, vendar se ne sme prodajati. Odločitev razume tako, kot da se mora živilo Črni čaj umakniti iz prodaje, ker ne vsebuje dovolj THC, da bi imelo psihotropne učinke. Tožnik namreč obrazložitev drugostopenjskega organa razume tako, da je potrošnik zaveden, saj glede na sliko na embalaži in besedno zvezo "konopljini vršički" v imenu živila (kar je sicer skladno z resnico, saj živilo vsebuje sirup in izvleček iz konopljinih vršičkov, kar pomeni, da oznaka in ime potrošnika ne zavajata) pričakuje, da bo imelo sporno živilo nanj psihotropne učinke, vendar jih, zaradi premajhne vsebnosti THC, nima. Če bi hoteli živila, ki vsebujejo izvlečke konoplje, ki se goji v skladu z 9. členom ZPPPD prodajati z oznako, da vsebujejo konopljo, bi inšpektor promet s takim živilom prepovedal, saj zavaja potrošnika. Če pa bi hoteli tako živilo prodajati brez oznake, da vsebuje konopljo, bi inšpektor promet s takim živilom tudi prepovedal, saj ravno tako (ali pa še bolj) zavaja potrošnika. Glede na zakonsko ureditev je namreč konopljo sicer mogoče gojiti v prehrambene namene, vendar živil, ki jo vsebujejo, na slovenskem trgu ni mogoče prodajati. Poudarja, da ne ime, ne embalaža Črnega čaja ne zavaja potrošnika. Živilo vsebuje sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov, ni pa ne v imenu živila ne na njegovi embalaži ničesar, kar bi potrošnika napeljevalo k temu, da živilo vsebuje THC. Meni, da je obrazložitev nesmiselna, poleg tega pa ni podrobneje pojasnjena oziroma obrazložena. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da se konoplja v Republiki Sloveniji sicer lahko goji v prehrambene namene, vendar pa živil, ki jo vsebujejo, ni mogoče dajati v promet. Takšna odločitev ni smiselna, poleg tega pa je z njo kršena tudi pravica iz 74. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma poudarja, da ne pritrjuje razlogom drugostopenjskega organa za zavrnitev pritožbe. Meni pa, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je bil pri tožniku dne 26. 7. 2010 po uradni dolžnosti opravljen inšpekcijski pregled v zvezi posredovanja pri prodaji živila Črni čaj, in sicer glede na določbe ZPPPD, Uredbe in ZKme-1. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi poudaril, da je na področju Slovenije glede na določbe ZPPPD in Uredbe prepovedano prodajati živilske izdelke, v katerih sta konoplja in/ali THC, in sicer ne glede na količino prepovedanih drog. Dodal je še, da se sorte konoplje, ki so se v Sloveniji tradicionalno uporabljale v industrijske namene in imajo le zanemarljivo vsebnost psihotropnih snovi, ne smejo uporabljati v smislu proizvodnje živil. Navedel je tudi, da so bile ob pregledu glede na označbo Črnega čaja ugotovljene sledeče sestavine živila: voda, sirup iz vršičkov konoplje, sladkor, limonin sok, izvleček črnega čaja, antioksidant askorbinska kislina, aroma, izvleček iz konopljinih vršičkov, in še, da tožnik dobavlja obravnavano živilo pravni osebi A. d.o.o. Prvostopenjski organ je nato tožniku, po preteku odrejenega petinštiridesetdnevnega roka za vložitev pripomb na ugotovitve v zapisniku, z odločbo (poleg ostalih ukrepov) prepovedal promet s Črnim čajem. Prvostopenjski organ je po navedenem odločil glede na določbe ZPPPD in Uredbe, skliceval pa se je tudi na ZKme-1. V 1. odstavku 2. člena ZPPPD je določeno, da so prepovedane droge rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v seznamu iz 3. odstavka tega člena. V 2. odstavku tega člena pa je določeno, da razvrstitev prepovedanih drog sprejme Vlada Republike Slovenije, na predlog ministra, pristojnega za zdravstvo, v 3. odstavku pa, da mora seznam iz prejšnjega odstavka (razvrstitve prepovedanih drog) vsebovati za vse substance mednarodno nezaščiteno ime v latinski verziji ali drugo priznano ime ter kemijsko ime, empirično formulo in molekulsko težo. Po določbi 2. odstavka 4. člena ZPPPD se za promet s prepovedanimi drogami po tem zakonu štejejo uvoz, izvoz, tranzit, prodaja in vsak drug način dajanja prepovedanih drog v promet. Med strankama ni sporno, da je po Uredbi konoplja, in sicer rastlina, smola, ekstrakt, tinktura (Canabis sativa L.) razvrščena v I. skupino, v kateri so, glede na določbo 2. odstavka 3. člena ZPPPD uvrščene rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini. Ker glede na podatke upravnih spisov med strankama ni sporno, da živilo Črni čaj vsebuje sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov, kar je tožnica potrdila tudi s svojimi navedbami v tožbi, je tudi po presoji sodišča odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče, glede na tožbene navedbe, da bi bilo živilo prepovedano le v primeru, če bi imelo psihotropne učinke po določbah ZPPPD pripominja, da se tožnik s svojimi argumenti spreneveda, saj ni dvoma, da je po določbah ZPPPD ter Uredbi prepovedan promet s tem pa tudi prodaja živilskih izdelkov, ki vsebujejo konopljo (rastlino, smolo, ekstrakt, tinkturo). Glede ugovora, ki se nanaša na določbo 1. odstavka 9. člena ZPPPD, po kateri se konoplja lahko goji (samo) za prehrambene in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, sodišče dodaja, da je ta določba za ta primer irelevantna, saj opredeljuje gojenje konoplje, za katero je potrebno pridobiti dovoljenje, v tem primeru pa gre izključno za prodajo živila. Da pa bi tožnik pridobil dovoljenje v smislu določb ZPPPD pa v zadevi ni izkazano, niti tožnik tega ne zatrjuje.

Sodišče po vpogledu v listine upravnih spisov ocenjuje, da je obrazložitev izpodbijane (prvostopenjske) odločbe, ne glede na to, da ni v celoti pregledna, skladna z določbami 214. člena ZUP in ustreza standardom iz ZUP, in sicer, da je celovita in logična, oziroma, da ni očitno nerazumna. Iz odločbe namreč jasno izhaja, na katero živilo se nanaša, kakšne so ugotovitve postopka ter na katerih predpisih odločitev temelji. Iz odločbe namreč izhaja, da gre za prodajo čaja z izrecno navedenimi sestavinami in s tem za promet z živilom, ki vsebuje konopljo (sirup iz vršičkov konoplje in izvleček iz konopljinih vršičkov), čemur tožeča stranka, kot je že navedeno niti ne oporeka. To, da je konoplja glede na ZPPPD in Uredbo uvrščena v I. Skupino prepovedanih drog v zadevi ni sporno. Da živilo Črni čaj konoplje ne vsebuje pa tožnik ni zatrjeval niti v pritožbi niti v tožbi, na zapisnik pa v odrejenem 45 dnevnem roku tudi ni vložil pripomb.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti sodišče ni našlo, prav tako pa ni našlo kršitev Ustave RS, ki jih sicer zgolj pavšalno navaja tožnik v tožbi. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev sodišča o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, v primeru ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.