Jedro

Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Določbe ZPPPD in Uredbe dajejo jasen odgovor, da je promet s substanco (konopljo), ki je opredeljena v seznamu iz Uredbe, prepovedan ne glede na obliko in količino, v kateri je dana v promet, razen v zakonsko določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso ne zatrjevani ne izkazani.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu tega sklepa, je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo inšpektorja Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, OE Ljubljana, št. 0610-2163/2010-2 z dne 6. 10. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ revidentu prepovedal promet z živilom Črni čaj s švicarskim sirupom iz konopljinih vršičkov in zahteval izločitev iz prometa celotne zaloge tega živila, ker je konoplja, ki je sestavina tega živila, razvrščena med prepovedane droge. Zato živilo ni primerno za prehrano ljudi in ne sme biti v prometu. Tožena stranka je z odločbo, št. 0610-3854/2010/2 z dne 31. 3. 2011, zavrnila revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo, pri čemer je pravilnost odločitve utemeljila z drugimi razlogi, namreč, da gre za zavajanje potrošnika glede pričakovanih lastnosti živila, ker upodobljeni list konoplje in istočasno omemba konoplje v imenu živila, potrošnika napeljuje, da je konoplja v prostem prometu in je dovoljena droga. Sodišče prve stopnje je pritrdilo razlogom prvostopenjske odločbe in zavrnilo razloge drugostopenjskega upravnega organa. Navedlo je, da je v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da živilo vsebuje konopljo, ki je na seznamu prepovedanih drog, prepovedan tudi promet s tem živilom.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz razloga pravnega vprašanja podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2008 obe z dne 9. 4. 2009).

6. Revident zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer „ali sme država prek svojih predpisov oziroma represivnih organov pri izvrševanju predpisov posamezniku prepovedati določeno ravnanje, za katero ni izkazano, da bi posegalo v pravice in pravne koristi druge osebe oziroma, da bi poškodovalo ali pa vsaj ogrožalo katerokoli pravno zavarovano dobrino“. Pojasnjuje, da črni čaj, ki ga je dajal v promet, ni imel nikakršnih psihotropnih ali drugih nedovoljenih učinkov na potrošnika. Kot materialnopravno zmotno izpostavlja stališče sodišča prve stopnje, da je prepoved prometa s črnim čajem upravičena zato, ker vsebuje konopljo, promet s konopljo pa je glede na določbe Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD) in Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (v nadaljevanju Uredba) prepovedan. Meni, da ni zakonske podlage zato, da je že sam po sebi prepovedan tudi promet s prehrambenim izdelkom, ki kot eno izmed sestavin vsebuje tudi konopljo, če ni izkazanih psihotropnih učinkov tega izdelka.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre za pravno vprašanje, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Odgovor nanj je namreč mogoč že z branjem določb ZPPPD in Uredbe.

8. V prvem odstavku 2. člena ZPPPD je določeno, da so prepovedane droge rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psihotropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v seznamu, ki je del Uredbe. Iz seznama k Uredbi izhaja, da je konoplja, in sicer rastlina, smola, ekstrakt, tinktura (Canabis sativa L.) razvrščena v skupino I prepovedanih drog. Proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz skupine I se lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene (prvi odstavek 7. člena ZPPPD). Prepovedane droge pa se lahko dajejo v promet le na podlagi dovoljenja (prvi odstavek 10. člena ZPPPD). Navedene določbe dajejo jasen odgovor, da je promet s substanco, ki je opredeljena v seznamu iz Uredbe, prepovedan ne glede na obliko in količino, v kateri je dana v promet(1), razen v zakonsko določenih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso ne zatrjevani ne izkazani. V tem smislu je v izpodbijani sodbi določbo 2. člena ZPPPD in določbe Uredbe razlagalo tudi sodišče prve stopnje. Ker citirane zakonske določbe dajejo jasen odgovor na načelno zastavljeno vprašanje, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Op. št. (1): Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo v več sodbah npr. I Ips 157/2008, I Ips 158/2008 obe z dne 27. 11. 2008, I Ips 138/2006 z dne 28. 6. 2007, iz katerih izhaja, da je vsaka konoplja, ki je navedena v seznamu k Uredbi, ne glede na vsebnost THC, prepovedana droga.