Jedro

Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

A. Dosedanji potek postopka

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji stanovanja, ki sta jo sklenila prvi toženec kot prodajalec in druga toženka kot kupovalka.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3. Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

5. Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva: prva toženka je bila lastnica petsobnega stanovanja, ki je bilo vpisano v podvložku št. 540/2 k.o. ... zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Mariboru (sporna nepremičnina); na predlog prve toženke je bila pri sporni nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice z učinkom od 22. 3. 2005; na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru o začasni odredbi je bila dne 30. 3. 2005 pri sporni nepremičnini v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi njene odtujitve in obremenitve; dne 10. 6. 2005 sta toženca sklenila prodajno pogodbo, s katero je prva toženka sporno nepremičnino prodala drugi toženki, ta pa je dne 27. 6. 2005 vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime, z upoštevanjem datuma zaznamovanega vrstnega reda za prenos lastninske pravice (22. 3. 2005).

B.

Revizijske navedbe

6. Revidentka ponavlja svoje v pritožbi uveljavljano pravno stališče, da je pogodba o prodaji nepremičnine, za katero je v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve, nična in se pri tem sklicuje na določbo 86. člena (nasprotovanje Ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom) in na določbo 35. člena Obligacijskega zakona (nedopustnost predmeta pogodbe). Podlaga za ničnost naj bi bila tudi določba 2. člena Zakona o sodiščih, po kateri mora pravnomočno odločbo sodne oblasti spoštovati vsaka fizična in pravna oseba. Drugačno stališče naj bi vzpodbujalo dolžnike k zlorabi instituta zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice, za oškodovanje pravic upnikov. Takšen naj bi bil tudi sporni primer: vsako zavestno ravnanje toženk v nasprotju s tako zavarovanim položajem tožeče stranke kot upnika naj bi bilo nično.

7. Opisano „amoralno komponento“ ravnanja toženk, na katero naj bi se bila tožeča stranka sklicevala že v postopku na prvi stopnji, naj bi bilo sodišče popolnoma prezrlo, s čimer naj bi zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. To kršitev naj bi bilo drugostopenjsko sodišče zagrešilo tudi s tem, ko ni odgovorilo na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v razlogih navaja, da je predlog za vpis lastninske pravice vložila druga toženka, medtem ko iz listin v spisu izhaja, da je to storila prva toženka. Enako naj bi veljalo glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel že predlog za vknjižbo lastninske pravice, vložen 27. 6. 2005, učinek od 22. 3. 2005. Takrat (27. 6. 2005) naj bi bila namreč prva toženka vložila „navaden“ predlog za vknjižbo lastninske pravice.

C.

Presoja utemeljenosti revizije

9. Sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta odločili, da zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki je začela učinkovati 22. 3. 2005, omogoča pravno veljavno prodajo te nepremičnine tudi še po tem, ko je bila z učinkom dne 30. 3. 2005 v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve te nepremičnine. Po določbi prvega odstavka 68. člena ZZK-1 namreč zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Četrti odstavek 69. člena ZZK-1 pa določa, da se zaznamba vrstnega reda dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje. Iz te določbe sledi, da se dovoljenost zaznambe in možnost njenega učinkovanja presoja po zemljiškoknjižnem stanju v trenutku vložitve predloga za vpis zaznambe. Ključna za razlago spornega razmerja pa je ureditev po 73. in 74. členu ZZK-1. Člen 73 v prvem odstavku določa, da zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar po določbi drugega odstavka 73. člena vsi takšni vpisi … učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Po tretjem odstavku 74. člena zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda. V takšnem primeru pa po določbi petega odstavka po uradni dolžnosti odloči o izbrisu vseh vpisov iz … drugega odstavka 73. člena. Te določbe jasno urejajo razmerje med (zgodnejšo) zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice in (poznejšo) zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve: če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo.

10. Res je, da takšna ureditev omogoča tudi zlorabe in navidezne premike premoženja oziroma njegovo odtujevanje z namenom škoditi upnikom. Vendar možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča. Revidentka pa nemoralnosti sklenjene prodajne pogodbe ni utemeljevala z ničimer drugim kot s tem, da sta pogodbeni stranki pač uporabili pravni institut predznambe in njenih z zakonom predvidenih učinkov. Drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da je šlo za zlorabo instituta, revidentka ni navajala. Zato tudi ni mogoče očitati sodišču prve stopnje, da se do navedb o nemoralnosti posla ni opredelilo. Utemeljitev, da je bil posel sklenjen in ima učinke v skladu z veljavno zakonsko ureditvijo, zadostuje kot odgovor na abstrakten in nesubstanciran očitek, da že sama sklenitev takšnega posla omogoča zlorabe. Še jasneje je to utemeljilo drugostopenjsko sodišče. Revizijsko sodišče glede tega vprašanja lahko le ponovi to, kar je izreklo pritožbeno sodišče: edina zatrjevana podlaga za ničnost – sodna prepoved odtujitve in obremenitve sporne nepremičnine – ob pravilni razlagi zakona ne omogoča ugoditve zahtevku z ugotovitvijo ničnosti pravnega posla.

11. Pravno upoštevne kršitve določb pravdnega postopka ne predstavlja niti zatrjevano nasprotje med sodno ugotovitvijo, da je vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu predlagala druga toženka, medtem ko naj bi iz listin v spisu izhajalo, da je to storila prva toženka. Tudi če bi bilo navedeno nasprotje izkazano, to dejstvo ni odločilno za pravilno odločitev in tako ne bi šlo za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Ker tudi ni našlo napak pri uporabi materialnega prava, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.