Jedro

Določba 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je jasna in dodatne razlage ne potrebuje. Že na podlagi branja te določbe je jasno, da je rekonstrukcija objekta izvedba v tej zakonski določbi navedenih del na obstoječem objektu. Gre torej za dela, ki se izvajajo na obstoječem objektu in ne za dela, ki pomenijo šele graditev objekta. Rekonstrukcija objekta pomeni spremembo konstrukcijskih elementov, spremembo zmogljivosti in izvedbo izboljšav, s katerimi se posega v konstrukcijske elemente, vse pa na obstoječem objektu. Revidentova vprašanja v zvezi z razlago pojma rekonstrukcija objekta, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Za izkazanost zelo hudih posledic mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Radovljica, št. 351-415/2012-19 z dne 6. 1. 2014. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil revidentovo vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, št. 351-279/2008-41 z dne 20. 7. 2009, za rekonstrukcijo objekta na tam navedenem zemljišču, na podlagi katerega je bila dovoljena delna rušitev in nadomestitev kamnitih nosilnih sten, njihova ojačitev z vertikalnimi in horizontalnimi protipotresnimi AB vezmi, izvedba AB stropne plošče, povišanje stropne konstrukcije za 15 cm, izvedba nove dvokapne lesene strešne konstrukcije v prvotnem naklonu in sanacija ter obnova vzhodnega in severnega obodnega zidu. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da se zahtevana sprememba gradbenega dovoljenja nanaša na nadomestitev obstoječih obodnih sten počitniškega objekta z opečnimi zidovi, saj je bil prvotni objekt odstranjen, ohranjen je bil le del temeljev. Ker taka sprememba ne pomeni rekonstrukcije objekta v smislu določb Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ampak novogradnjo, ki na zemljišču posega glede na prostorski akt ni dopustna, je bila vloga za spremembo gradbenega dovoljenja zavrnjena. Revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 35108-31/2014-2-00641116 z dne 7. 4. 2014. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(1) To pomeni, da je pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo sprejme v obravnavo, le tisto pravno vprašanje, ki se nanaša na vsebino konkretne zadeve in od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi ter je hkrati pomembno za enotno uporabo prava, njegov razvoj prek sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti. Taka je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča,(2) v skladu s katero ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino zadeve (X Ips 204/2011, X Ips 128/2012, X Ips 360/2012, X Ips 452/2012, X Ips 251/2014 in druge), vprašanje, ki v pravni teoriji in sodni praski ne vzbuja dvomov ali dilem in je odgovor nanj možen že na podlagi določb zakonskih in podzakonskih aktov (X Ips 493/2012, X Ips 15/2013, X Ips 167/2013, X Ips 277/2013, X Ips 119/2014 in druge), in vprašanje, na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo (X Ips 131/2010, X Ips 115/2013, X Ips 252/2013, X Ips 197/2014, X Ips 273/2014 in druge).

7. Revident je v reviziji navedel sedem vprašanj: 1. Do katere mere je objekt lahko odstranjen, da je še mogoče šteti, da obstaja in je mogoča njegova rekonstrukcija; 2. in 3. Ali je opredelitev pojma „da objekt več ne ustreza temeljnim značilnostim vrste objekta“ in pojma „da nima niti najosnovnejših lastnosti objekta“ zadostna podlaga za ugotovitev, da je objekt odstranjen (7.4. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), oziroma za ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih za rekonstrukcijo objekta določa 7.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1; 4. Ali so temelji nujni del objekta in ali je mogoče šteti, da je objekt odstranjen, če so temelji ohranjeni?; 5. Ali mora objekt kriterije iz 1.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, izpolnjevati ves čas med rekonstrukcijo in kako se to sklada z 7.2. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1; 6. Katere spremembe konstrukcijskih elementov in v kakšnem obsegu so dopustne, da se izvedena dela še štejejo za rekonstrukcijo; 7. Kako pravno opredeliti sporni objekt glede na to, da prvotni objekt ni bil odstranjen (saj ni bil v celoti porušen in ni bilo vzpostavljeno prejšnje stanje), zato sporna gradnja ni nadomestna gradnja?

8. Vprašanja, ki jih revident navaja, po presoji Vrhovnega sodišča, zaradi razlogov navedenih v nadaljevanju te obrazložitve, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

9. Vsebino pojma rekonstrukcija objekta določa ZGO-1 v 7.2. točki prvega odstavka 2. člena. Ta določa, da je rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Po presoji Vrhovnega sodišča je ta zakonska določba jasna in dodatne razlage ne potrebuje (prim. odločba Vrhovnega sodišča X Ips 250/2013, 13. in 14. točka obrazložitve). Že na podlagi branja te določbe je jasno, da je rekonstrukcija objekta izvedba v tej zakonski določbi navedenih del na obstoječem objektu. Rekonstrukcija objekta pomeni spremembo konstrukcijskih elementov, spremembo zmogljivosti in izvedbo izboljšav, s katerimi se posega v konstrukcijske elemente, vse pa na obstoječem objektu, zato revidentova prva tri vprašanja (o obsegu rušitve objekta) niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Revidentovo četrto vprašanje se v delu, ki se nanaša na nujnost temeljev kot dela objekta, ne nanaša na vsebino te zadeve, zato v tej zadevi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje. Na njegovo nadaljnje vprašanje, ali je rekonstrukcija objekta možna, če je objekt odstranjen in so ostali le temelji prvotnega objekta, pa je odgovor jasen že na podlagi zakonske definicije pojma rekonstrukcije objekta, kot je že pojasnjeno v 9. točki te obrazložitve.

11. Tudi na revidentovo peto in sedmo vprašanje je odgovor jasen že na podlagi določb ZGO-1. Gradnja objekta (novogradnja, rekonstrukcija, nadzidava in dozidava) se lahko izvede le na podlagi gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena v zvezi s 7. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1). To pomeni, da se smejo izvesti samo dela, za katera je gradbeno dovoljenje izdano (6. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1 v zvezi z 68. členom ZGO-1). Rekonstrukcija objekta se zato lahko izvaja samo na obstoječem objektu, saj se gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta, glede na 7.2. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1, izda samo za dela na obstoječem objektu. Ker tudi dozidava in nadzidava pomenita izvedbo del ob oziroma na obstoječem objektu, je že na podlagi določbe 7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 tudi jasno, da je revidentova gradnja, ki se ni izvajala na objektu (v postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je bil ta odstranjen do temeljev), ni dozidava, nadzidava in rekonstrukcija, zato je taka gradnja novogradnja (pojem nadomestna gradnja je bil iz ZGO-1 črtan z novelo ZGO-1B).

12. Revidentovo šesto vprašanje je splošno. Odgovor nanj je odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin posameznega primera, ki jih revident v vprašanje ni vključil. Konkreten odgovor, ki bi pripomogel k razvoju prava ali pravni varnosti, zato ni možen. Splošen odgovor pa, kot je to že pojasnjeno, izhaja iz 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, v skladu s katero se v okvir rekonstrukcije objekta štejejo dela, ki se izvajajo na obstoječem objektu, in ne dela, ki pomenijo graditev objekta. Zato tudi to revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 13. Glede na obrazloženo revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, saj vprašanja, ki jih je navedel, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 14. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja.

15. Revident ni konkretiziral ali izkazal zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navedel je le, da je v nakup objekta in dovoljeno rekonstrukcijo vložil življenjske prihranke in bo moral sedaj dovoljeno rekonstrukcijo - objekt porušiti. Ta navedba za izkazanost zelo hudih posledic ne zadošča. Za to, da Vrhovno sodišče lahko presodi, ali so zelo hude posledice izkazane, mora revident izpolniti tako trditveno kot tudi dokazno breme. V okviru trditvenega bremena mora navesti, kakšne konkretne posledice mu bodo zaradi izpodbijane odločitve nastale, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude. V okviru dokaznega bremena pa mora svoje navedbe vsaj verjetno izkazati.(3) Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

16. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

17. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009, 14. točka obrazložitve.

(2) Odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 290/2009, X Ips 414/2009, X Ips 249/2010, X Ips 393/2011, X Ips 55/2012, X Ips 65/2012, X Ips 318/2012, X Ips 180/2013, X Ips 243/2013, X Ips 167/2014, X Ips 301/2014 in druge.

(3) Enako odločbe Vrhovnega sodišča: X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012, X Ips 251/2014 in druge.