Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Šteje se, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker gre torej v sporni zadevi za poseben postopek razlastitve, za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni bil vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1. Drugostopenjski organ je pravilno uporabil določbo prvega odstavka 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku. Pritožbo, s katero niso uspeli, so vložili razlastitveni zavezanci, zato je nasprotni stranki, to je razlastitveni upravičenki, tudi ob upoštevanju drugega odstavka 9. člena ZUP pravilno priznan strošek za sestavo odgovora na pritožbo.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Prvostopenjski organ, Upravna enota Slovenske Konjice, je v izpodbijani odločbi št. 352-1/2009-242 z dne 28. 3. 2014 odločila, da se razlastitvene zavezance, A.A., B.B. in C.C., ki so solastniki nepremičnin parc. št. 1418/1, 1419/2, 1420/2, 1421/2, 5/5, 5/6, 1417/1, 1422/5, vse k. o. ..., razlasti v korist razlastitvenega upravičenca, Občine Slovenske Konjice (1. točka izreka); da hipoteka ustanovljena na navedenih nepremičninah še nadalje bremeni sporne nepremičnine (2. točka izreka); da morata razlastitveni upravičenec in razlaščenec najkasneje v 15. dneh po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi skleniti sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu in v 4. točki izreka, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.
2. Odločitev temelji na Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC-B) in Zakonu o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1). Javna korist je bila v obravnavani zadevi (tretji odstavek 19. člena ZJC-B) ugotovljena na podlagi štetja prometa v mesecu marcu 2009, z odločbo št. 352-1/2009/58, ki se je nanašala na zemljišče parc. št. 1449 k.o. … in ki jo je potrdilo Upravno sodišče s sodbo št. IV U 118/2010-23. S tem ko je bila javna korist izkazana za zemljišče parc. št. 1449 k.o. ..., je bila izkazana tudi za preostale dele ceste oziroma zemljišča, ki so predmet te razlastitve, tudi zemljišča, ki jih je 19. 11. 2012, v skladu z določbo 133. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), razlastitveni upravičenec navedel v razširitvi zahtevka. Zaradi izvedbe pripravljalnih del je bil postopek razlastitve prekinjen, po dokončnosti odločbe pristojnega organa, pa sta bili 14. 4. 2013 in 21. 6. 2013 izvedeni dve ustni obravnavi, na katerih so razlastitveni zavezanci nasprotovali razlastitvi.
3. Prvostopenjski organ je zavrnil ugovore, da javni interes za razlastitev ni izkazan zaradi zapore ceste. Skliceval se je na določbo prvega odstavka 2. člena takrat veljavnega Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC) in pojasnil, da je bila cesta uničena in razkopana in zato zaprta iz razlogov navedenih v 46. členu ZJC in v 31. členu Odloka o občinskih cestah v Občini Slovenske Konjice.
4. Tožbo je vložil A.A., ki zahteva odpravo izpodbijane odločbe, zaradi kršitve materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Procesna predpostavka za razlastitev nepremičnin ni izpolnjena, saj je sporno cesto Občina Slovenske Konjice (odločba št. 462-18/01-9202 z dne 31. 5. 2006) zaprla, zato promet po njej ni potekal. Poročilo o štetju prometa je za potrebe razlastitve izdelala upravičenka sama, kar zmanjšuje verodostojnost poročila kot dokazne listine. Zato nasprotuje tudi ugotovitvi, da upravičenka javno korist izkazala s štetjem prometa, ter ugotovitvi, da je bilo razlastitvi parc. št. 1449 že odločeno, zato ta podatek veja tudi v navedeni zadevi.
5. Sklicuje se tudi na določbe Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1), po katerih bi bilo treba sporno cesto kot javno cesto kategorizirati po izvedenem postopku razlastitve ali pridobiti s pravnim poslom. Prav tako razlastitvena upravičenka vloge za razlastitev ni vložila v roku 4 let po uveljavitvi prostorskega izvedbenega akta, kot to določa drugi odstavek 95. člena ZUreP-1. Prvostopenjski upravni organ je spregledal tudi, da bi promet po predmetni cesti ogrožal stanovanjsko hišo, ki je zaščitena kot kulturna dediščina. Prav tako je bila izpodbijana odločitev izdana pred odločitvijo o izločitvi uradne osebe Igorja Kolška.
6. Nezakonita je tudi odločitev drugostopenjskega upravnega organa, ki je pritožniku (sedaj tožniku) naložil povrnitev stroškov pritožbenega postopka, ker odgovor, ki ga je vložila Občina Slovenske Konjice, za odločitev v predmetni zadevi ni bil potreben, niti koristen.
7. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani odločbi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Podredno sodišču predlaga odpravno obeh nezakonitih odločb in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
8. Tožbo je sodišče poslalo tudi stranki z interesom, Občini Slovenske Konjice, ki je navedla razloge za zaprtje sporne javne ceste in pojasnila, da je bila zahteva za razlastitev vložena na podlagi ZJC-B, zato tožbeni ugovor, da bi bilo treba spoštovati 4 letni rok za začetek postopka razlastitve ni utemeljen. Prav tako je zavrnila ugovore glede ogroženosti spomeniško zaščitenega objekta, saj le-ta propada, zato ker lastniki zanj ne skrbijo. Tudi sicer je to, v kakšnem stanju je objekt, za ta postopek irelevantno. Zavrnila je tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na izločitev uradne osebe D.D. Sodišču je predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in stranki z interesom povrne stroške postopka.
9. Odgovor na tožbo je vložila tudi B.B., stranka z interesom v tem upravnem sporu. Z vloženo tožbo se strinja in dodatno pojasnjuje, zakaj se mora izpodbijana odločba odpraviti. Nasprotuje uporabi določbe 19. člena ZJC-B in utemeljitvi javnega interesa. V naravi pot poteka mimo spomeniško zaščitene hiše in ogroža stanovalce, ki imajo neposreden izhod na to javno cesto, prav tako preko te poti vodi most čez reko Dravinjo, ki je glede na prometno obremenitev neustrezna. Prav tako ni nikjer omenjeno, da se razlašča most, ki se je zgradil 1958. leta in je v lasti razlastitvenih zavezancev. Zadeva posega tudi v zapuščinski postopek, ki se ne more izvesti, zaradi česar v posledici razlastitve dedičem nastaja škoda. Sklicuje se na sodbo I U 54/2012 z dne 28. 8. 2012, kot pravno prakso odločanja o razlastitvi v identičnem primeru.
10. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.
K I. točki izreka:
11. Tožba ni utemeljena.
12. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski in drugostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:
13. V obravnavani zadevi je postopek razlastitve zemljišč parc. št. 1418/1, 1419/2, 1420/2, 1421/2, 5/5, 5/6, 1417/1, 1422/5, vse k. o. ..., enako kot že prej postopek razlastitve zemljišča parc. št. 1449 k. o. ..., tekel na podlagi 19. člena ZJC-B, ki ureja poseben postopek razlastitve v primeru, ko so izpolnjeni v tem členu določeni pogoji. Za poseben postopek razlastitve se uporabljajo določbe 92. do 113. člena ZUreP-1, kolikor s tem členom niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena. Ne glede na določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena tega zakona. Ker gre torej v sporni zadevi za poseben postopek razlastitve, za vložitev zahteve razlastitveni upravičenec ni bil vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1. 14. Ne glede na 98. člen ZUreP-1, je treba zahtevi za razlastitev po 19. členu ZJC-B priložiti le seznam nepremičnin predlaganih za razlastitev, z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz drugega odstavka 97. člena ZUreP-1. Listine upravnega spisa izkazujejo, da je razlastitvena upravičenka svojo zahtevo za razlastitev spornih nepremičnin z dne 23. 4. 2009 dopolnila oziroma razširila še z zahtevo z dne 10. 1. 2013, na način in po postopku, predpisanem v 19. členu ZJC-B in v določbah 92. do 113. člena ZUreP-1. 15. V skladu z določbo tretjega odstavka 19. člena ZJC-B, je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno, da po, na odseku javne ceste imenovanem „Režabek“, poteka cestni promet. To dejstvo je bilo upoštevano v sodbi naslovnega sodišča IV U 118/2010-23 (za parc. št. 1449 k.o. ...), kar po presoji sodišča pomeni, da je bila izkazana javna korist za razlastitev, kot to določa tretji odstavek 19. člena ZJC-B. Po tej določbi se ne glede na določbo tretjega odstavka 93.člena ZUreP-1 namreč šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev (dne 23. 4. 2009), po njej poteka cestni promet, v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona. Prvostopenjski organ je pravilno in razumljivo pojasnil tudi, zakaj nesporno dejstvo, da je bila cesta v spornem delu zaprta in posledično po njej promet ni potekal, na izpodbijano odločitev ne more vplivati, zato sodišče zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na zaprtje ceste in s tem povezano omejitev prometa.
16. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je bila odločitev sprejeta preuranjeno, še pred dokončno odločitvijo o tožnikovemu predlogu z izločitev uradne osebe. Kot je tožniku pojasnil drugostopenjski organ, je bila odločitev načelnice upravne enote, da se tožnikov predlog za izločitev uradne osebe kot neutemeljen zavrne, sprejeta pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe dne 11. 2 2014. Na samo zakonitost vodenega postopka in izpodbijano odločitev pa dejstvo, da sporen procesni sklep še ni bil dokončen, ne more vplivati.
17. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na 3. točko izreka drugostopenjskega akta, v zvezi z odmero stroškov pritožbenega postopka. Po presoji sodišča je namreč drugostopenjski organ pravilno uporabil določbo prvega odstavka 114. člena ZUP, ki obravnava vprašanje kritja stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi, in sicer po načelu uspeha v postopku. Pritožbo, s katero niso uspeli, so vložili razlastitveni zavezanci, zato je ob upoštevanju prej navedene določbe ZUP, nasprotni stranki, to je razlastitveni upravičenki, tudi ob upoštevanju drugega odstavka 9. člena ZUP, pravilno priznan strošek za sestavo odgovora na pritožbo.
18. Ker je glede na navedeno sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je tožbo na podlagi prvega prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno, zavrnilo.
K II. točki izreka:
19. Tožnik in stranka z interesom, Občina Slovenske Konjice, sta zahtevala povrnitev stroškov postopka.
20. Sodišče je odločitev oprlo na določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, morata tožnik in stranka z interesom sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.