Jedro

Vsebinski pogoj, ki je zahtevan za izdajo začasne odredbe, je na prvem mestu v tem, da revidentu grozi nastanek škode, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, o katerem je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Namen začasne ureditve spornega razmerja z začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je torej ta, da se z njo prepreči nastanek škode ali nadaljevanje nastajanja škodljivih posledic, ki morajo biti za revidenta težko popravljive in izvirajo prav iz izpodbijanega upravnega akta.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne

odredbe se zavrne.

Odločitev o stroških postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sodbo IV U 167/2014-13 z dne 27. 8. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Upravne enote Slovenske Konjice, št. 352-1/2009-242 z dne 28. 3. 2014, s katero je bila določena razlastitev nepremičnin v lasti revidenta. Tožena stranka pa je z odločbo, št. 35020-36/2009-MOP-57 z dne 4. 7. 2014, zavrnila njegovo pritožbo zoper navedeno prvostopenjsko odločbo.

2. Revident je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo ter zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj Vrhovno sodišče do odločitve v reviziji zadrži izvršitev izpodbijanega upravnega akta ter določi O. S. (stranki z interesom v tem upravnem sporu), da je dolžna izvesti obojestransko zaporo spornega dela javne poti pod grožnjo denarne kazni, je revident utemeljil z navedbo, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta nastala nenadomestljiva škoda, in sicer nevarnost za njegovo življenje in življenje njegove družine, ki je povzročena s prometom po cesti, ki poteka na razlaščenih nepremičninah. Ob tem tudi navaja, da je zaradi dotrajanosti in poškodovanosti mostu, po katerem poteka promet, ob nadaljnjem teku prometa povzročena nevarnost porušenja tega mostu, kar pomeni kritično in nevarno stanje. Uveljavlja tudi stroške za izdajo začasne odredbe.

3. Stranki z interesom O. O. in L. L. sta na zahtevo za izdajo začasne odredbe odgovorili in sicer tako, da predlagata, da se navedena zahteva revidenta zavrne. Predlagata tudi, da se revidentu naloži plačilo pravdnih stroškov strank z interesom, ki jih uveljavljata v zvezi s postopkom izdaje začasne odredbe.

4. Stranka z interesom Z. Z. je na zahtevo za izdajo začasne odredbe odgovorila, da se s predlogom revidenta strinja.

K I. točki izreka

5. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je Vrhovno sodišče zavrnilo iz naslednjih razlogov:

6. V skladu z določbo prvega odstavka 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Vrhovno sodišče pa lahko na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona (drugi odstavek 84. člena ZUS-1).

7. Revident je vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, glede dovoljenosti revizije pa se je skliceval na določbi 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. O reviziji še ni bilo odločeno.

8. V tem upravnem sporu je sodišče prve stopnje že pravnomočno presodilo zakonitost upravnega akta in tožbo zavrnilo. Revident tako sedaj v postopku revizije predlaga zadržanje izvrševanja izpodbijanega upravnega akta, ob tem pa z vsebinskim predlogom zahteva, da Vrhovno sodišče do svoje odločitve začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

9. Izdaja začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje je mogoča le tedaj, če so podani razlogi iz iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 (glede nastanka težko popravljive škode ter ob uporabi načela sorazmernosti glede prizadetosti javne koristi ter koristi nasprotnih strank) ter da se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

10. Vsebinski pogoj, ki je zahtevan za izdajo začasne odredbe, je na prvem mestu torej v tem, da revidentu grozi nastanek škode, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, o katerem je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Namen začasne ureditve spornega razmerja z začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je torej ta, da se z njo prepreči nastanek škode ali nadaljevanje nastajanja škodljivih posledic, ki morajo biti za revidenta težko popravljive in izvirajo prav iz izpodbijanega upravnega akta.

11. V danem primeru je tožena stranka z izpodbijanim upravnim aktom odločila o razlastitvi revidenta, torej o odvzemu lastninske pravice na določenih nepremičninah. Sporno razmerje se torej omejuje na pravni učinek, povezan s prenosom lastninske pravice z razlastitvenega zavezanca (revidenta) na razlastitvenega upravičenca (stranko z interesom). Iz tega pravnega razmerja pa ne izhajajo nevarnosti, ki jih revident navaja v utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe. Zatrjevane škodljive posledice lahko izvirajo zgolj iz prometa po kategorizirani javni cesti, ki že poteka po razlaščenih nepremičninah. Izpodbijani upravni akt pa ni odločil o dopustnosti prometa po teh nepremičninah in na nadaljnji potek prometa neposredno ne vpliva. Zato tudi ureditev stanja na način kot ga predlaga revident, presega okvir spornega pravnega razmerja, ki je urejeno z izpodbijanim aktom. O ukrepih za zagotovitev varnosti prometa po javnih cestah so v okviru svojih pristojnosti dolžni pod zakonskimi pogoji odločiti pristojni upravni organi, ta zakonska dolžnost pa obstaja in bo ostala nespremenjena ne glede na odločitev Vrhovnega sodišča o zakonitosti odločbe o razlastitvi v tem upravnem sporu.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revidentovo zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 zavrnilo s smiselno uporabo 72. člena ZUS-1. K II. točki izreka

13. Stroški, ki so tožeči stranki nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov upravnega spora. Kdo bo nosil stroške upravnega spora, vključno s stroški, nastalimi v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, bo lahko sodišče po načelu končnega uspeha (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) odločilo šele, ko bo znan končni uspeh v tej zadevi. Zato je Vrhovno sodišče Odločitev o stroških

postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe pridržalo za končno odločbo.