Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 11. 2018 in za ugotovitev, da ta pogodba ostaja v veljavi (I/1. točka izreka). Zavrnilo je tudi preostali del njegovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na reintegracijo tožnika k toženi stranki, na prijavo v obvezna zavarovanja, na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za obdobje od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve nazaj na delo, vključno z obračunom ter izplačilom pripadajoče plače in regresa za letni dopust (I/2. točka izreka). Nadalje je zavrnilo njegov zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka (I/3. točka izreka) in odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja: – ali gre za opravičljivo zmoto, če se je delavec z delodajalcem ustno dogovoril, da se mu odobri letni dopust, nato pa med samim delom v proizvodnji s strani delodajalca dobi v podpis odpoved delovnega razmerja, ki ga zaradi same narave delovnega procesa in okoliščin zadeve (ustni dogovor, zaupanje med delavcem in delodajalcem in neznanje slovenskega jezika, v katerem je dokument napisan), delavec brez dodatnega preverjanja, misleč, da gre za prošnjo za dopust, podpiše; – ali gre za prevaro s strani delodajalca, če se je z delavcem najprej ustno dogovoril, da se delavcu odobri letni dopust, nato pa mu namesto dogovorjene prošnje za dopust, med delom v proizvodnji ponudi v podpis odpoved delovnega razmerja, ki ga delavec, ki slovenskega jezika ne razume, podpiše, misleč, da podpisuje prošnjo za dopust; – ali je pri presoji ali gre za opravičljivo pravno zmoto po 46. členu Obligacijskega zakonika bistveno tudi razumevanje jezika, v katerem poteka komunikacija, iz katere nastala pravna zmota izvira.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.