Jedro

Glede na to, da določba 1. odst. 81. čl. ZZZDR omogoča prisojo preživnine le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, je s simbolično preživnino razvezanemu zakoncu zagotovljena bodoča socialna varnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji preživninska obveznost nasprotnega toženca J. G. K. do nasprotne tožnice S. K. in nasprotnemu tožencu naložilo plačilo preživnine v višini 1,00 SIT mesečno, od 1.10.1998 dalje. Odločilo je, da mora nasprotni toženec zapadlo preživninsko obveznost izpolniti v 15 dneh do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade Republike Slovenije in obvestilu Centra za socialno delo Krško. Višji nasprotni zahtevek pa je zavrnilo. Proti sodbi se je nasprotni toženec (v nadaljevanju: toženec) pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ugotovljeno dejansko stanje ne nudi podlage za prisojo simbolične preživnine. Pravdni stranki sta v Kanadi živeli ločeno. Nasprotna tožnica (v nadaljevanju tožnica) se je odselila domov zaradi domotožja, za kar pa toženec ne odgovoraja. Tožnica je imela redno zaposlitev, poslabšanja ekonomske situaciji ni mogoče pripisati tožencu. Toženec ne more nositi rizika izgube dela, ko ta riziko ni izkazan objektivno in gre le za domneve. ZZZDR bremena nošenja rizika ne pozna. Slabo zdravstveno stanje tožnice ni izkazano z medicinsko dokumentacijo. Tožnica bo pravice iz delovnega razmerja v Kanadi uveljavljala tam. Stranki sta v Kanadi ustvarili premoženje. Tožnica bo iz tega naslova prejela znatna sredstva, del teh je že prejela. Zaključuje, da ni prav nobenega zakonskega pogoja iz 81. čl. ZZZDR, da bi šla tožnici preživnina. Pritožba je bila poslana tožeči stranki, ki pa odgovora nanjo ni podala. Pritožba ni utemeljena. Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da ob ugotovljenem dejanskem stanju ni pravne podlage za prisojo takoimenovane simbolične preživnine tožnici. Po določbi 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sodišče določi preživnino razvezanemu, nepreskrbljenemu zakoncu, v breme drugega zakonca, če nima sredstev za življenje in če je hkrati nesposoben za delo ali brezposeln in se ne more zaposliti. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je nepreskrbljenost zakonca pravni standard, ki vsebuje tudi prognozo socialne varnosti, torej dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Glede na to, da določba 1. odst. 81. čl. ZZZDR omogoča prisojo preživnine le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže, je s simbolično preživnino razvezanemu zakoncu zagotovljena bodoča socialna varnost. Prav za tak primer pa gre v obravnavani pravdni zadevi. Sredstva, ki jih sedaj dobiva tožnica še zadoščajo za njeno preživljanje. Dejstva, ki jih je sodišče ugotovilo na strani tožnice, pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljujejo sprejeto odločitev. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je tožnica stara 49 let in ji je zato utemeljeno verjelo, da je njeno zdravstveno stanje slabo, ne da bi za bolezenske težave predložila dokaze. Na listinski dokaz je oprta tudi možnost, da bo tožnica ostala brez zaposlitve. Glede na starost in doseženo delovno dobo, tako doma kot v Kanadi, pa je dokazana tudi možnost, da prejemki po upokojitvi ne bodo zadoščali za tožničino preživljanje. Prav za tak namen pa je preživnina prisojena. Če bo tožnica prejela dohodek od prodanega premoženja v Kanadi, bo toženec imel možnost to dejstvo uveljaviti v pravdi, če bo tožnica zahtevala zvišanje, z izpodbijano sodbo, določene preživnine. Skratka tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovljena dejstva narekujejo prisojo takoimenovane simbolične preživnine, posebej še ob upoštevanju okoliščine, da je zakonska zveza tožnice in toženca trajala 26 let in da imata dva skupna otroka. Dejstvi, da naj bi pravdni stranki v Kanadi živeli ločeno in da se je tožnica domov odselila zaradi domotožja, za odločitev nista pomembni. Prav tako tudi ni pomembno, da poslabšanje ekonomske situacije ni mogoče pripisati tožencu. Prisojena preživnina je posledica obstoječe zakonske zveze in njene razveze. Po navedenem se pokaže, da pritožba tožene stranke ni utemeljena. Ker tudi ni podan nobeden od, po uradni dolžnosti, upoštevnih pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 368. čl. ZPP, pritožbo zavrnilo, ker je neutemeljena in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Ker je izpodbijana sodba bila izdana v času veljavnosti ZPP/77, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 498. čl. ZPP ta predpis upoštevalo tudi pri obravnavi pritožbe. Opomba: revizija je bila zavrnjena.