Jedro

Nepreskrbljenost razvezanega zakonca je pravni standard, ki nujno vsebuje preizkus minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca. Ugotoviti je zato treba tista odločilna dejstva, ki napovedujejo socialno ogroženost razvezanega zakonca in s tem obstoj preživninske obveznosti drugega - socialno močnejšega - zakonca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožniku, po nasprotni tožbi tožencu, naložilo plačevanje simbolične preživnine v višini 1,00 SIT toženki - tožnici po nasprotni tožbi. Ugotovilo je, da obstoji njegova preživninska obveznost do toženke - po nasprotni tožbi tožnice zaradi njenega slabšega socialnega položaja glede možnosti redne upokojitve. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki sta v nadaljevanju te odločbe poimenovani tako, kakor sta v razmerju glede na nasprotno tožbo S. K. Zoper pravnomočno sodbo je toženec vložil pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Toženec je prepričan, da ni prav nobenega objektivnega elementa, ki bi kazal na to, da je negativna prognoza socialne varnosti tožnice v bližnji prihodnosti takšna, da bi tej omogočala simbolično določitev preživnine. Tožnica je redno zaposlena in ima primerno plačo zase, živi v solastnem večjem stanovanju in ni nesposobna za delo. Zato je sodišče neupravičeno v breme toženca prisodilo simbolično preživnino. Tožnica je imela v Kanadi redno zaposlitev in temu primerne dohodke. V Slovenijo je odšla sama, zato ni mogoče posledic njenega odhoda šteti za poslabšanje ekonomske situacije. Toženec meni, da je negotovo stanje po razvezi glede plačevanja simbolične preživnine zanj težko breme, saj bo vedno živel v negotovosti, kar pa ni logično, saj ne more do svoje smrti odgovarjati za neobstoječo situacijo, ki se dotika preživnine po razvezi. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in zavrnitev tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe.

Postopek na prvi stopnji je bil končan pred 14.7.1999, ko je stopil v veljavo Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99), zato je treba skladno z določilom prvega odstavka 498. člena tega zakona pri odločitvi upoštevati določila Zakona o pravdnem postopku, ki je veljal pred tem (iz leta 1977, ki se je uporabljal na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ur. l. RS/I, št. 1-6/91, UZITUL).

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja. Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Dejansko stanje, ugotovljeno v tem postopku, ki predstavlja neizpodbojno podlago preizkusa v revizijskem postopku (tretji odstavek 385. člena ZPP) je pokazalo naslednjo sliko: Tožnica je bila ob koncu glavne obravnave zaposlena in je prejemala mesečni dohodek v višini okrog 60.000,00 SIT. Drugih dohodkov nima. V podjetju, v katerem dela, je predvidena reorganizacija, kar bo lahko privedlo do odpuščanja presežnih delavcev. Tožnica je bila ob zaključku glavne obravnave stara 49 let, ugotovljeno je bilo njeno slabše zdravstveno stanje (nizek krvni pritisk, vrtoglavice, bolečine v kolenih). V Sloveniji je imela tožnica ob koncu glavne obravnave skoraj 15 let delovne in pokojninske dobe. Zakonska zveza pravdnih strank je trajala 26 let: od 1972 do 1998. Tožnica se je v Kanado preselila 1979 in bila do 1990 nezaposlena ter je skrbela za otroka. Zaposlila se je 1990 v vrtcu, nato pa junija 1996 vrnila v Slovenijo, kjer je od decembra 1996 redno zaposlena. Stanuje v solastnem stanovanju pravdnih strank, ki je dvosobno, in za katerega mora plačevati režijske stroške. Sodišči sta ugotovili še, da je tožnica že v Kanadi živela bolj skromno, saj toženec ni prispeval za gospodinjstvo, ampak je plačeval kredit za hišo. Kupnine za hišo v Kanadi, ki je bila prisilno prodana, ni prejela, ker je cel znesek 10000 kanadskih dolarjev prejel njen odvetnik za pokritje svojih stroškov.

Presoja opisanih okoliščin, ki sta jo sprejeli sodišče prve in druge stopnje, je po oceni revizijskega sodišča taka, da gre pri tožnici za negotovo socialno prognozo, in je zato podana podlaga za dosojo (res) simbolične preživnine. Pravilno sta sodišči poudarili, da je nepreskrbljenost razvezanega zakonca pravni standard, ki nujno vsebuje preizkus minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca. Ugotoviti je zato treba tista odločilna dejstva, ki napovedujejo socialno ogroženost razvezanega zakonca in s tem obstoj preživninske obveznosti drugega - socialno močnejšega - zakonca.

Pomen odmere simbolične preživnine je v tem, da zagotovi bodočo socialno varnost tistim, ki so ob razvezi zakonske zveze sicer še sposobni za pridobitno delo in lahko celo redno zaposleni, vendar zaradi svoje starosti in kratke pokojninske dobe ne bodo več mogli doseči pogojev za redno upokojitev.

Ugotovljene okoliščine so tudi po oceni revizijskega sodišča takšne, da izpolnjujejo kriterije za dosojo simbolične preživnine tožnici. Relativno kratka pokojninska doba v Sloveniji in starost tožnice ter njeno zdravstveno stanje in prognoza zaposlitve so takšne, da je mogoče postaviti prognozo socialne ogroženosti, kot jo vsebuje 81. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Revizijski očitek o neobstoju objektivnih okoliščin in zato zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen.

Pravno nepomembne so trditve v reviziji, da je tožnica po lastni volji odšla iz Kanade. Vzroke za nevzdržnost zakonske zveze sodišče sicer sme upoštevati pri presojanju zahtevka za preživnino razvezanega zakonca. Vendar toženec ni trdil, da je zakonska zveza razpadla zaradi tožničinega odhoda iz Kanade. Iz trditvene podlage v spisu je razvidno, da je zakonska zveza med pravdnima strankama razpadla zaradi drugih razlogov. Ker pa je zakonska zveza pravdnih strank prenehala (je razvezana), je ena izmed okoliščin, ki jih mora sodišče na zahtevo stranke presoditi, tudi morebitna pravica razvezanega zakonca do preživnine.

Revizijsko sodišče je ocenilo, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno. Revizijski očitki niso utemeljeni, zato je moralo revizijo zavrniti (393. člen ZPP).