Jedro

Abstrakten preizkus, kakšna bi bila odločitev revizijskega sodišča v primeru revizijskega ugovora, da sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov, pokaže, da tožeča stranka s takim ugovorom ne bi uspela, pa čeprav bi se njeni očitki izkazali za resnične.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da parc. št. 3, 4/1, 4/3, 5, 6/1, 6/4, 6/5, 58/1, 60/1, 55/4 in 55/5, vpisane pri vl. št. 385 k.o. ..., niso bile predmet pogodbe z dne 6. 10. 1971 in da sta tožnika vsak do 1/2 solastnika spornih nepremičnin. Prav tako je zavrnilo zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi se vknjižila lastninska pravica v korist tožnikov, za vsakega do 1/2 celote.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da sodišči prve in druge stopnje nista obrazložili, zakaj niso bili izvedeni predlagani dokazi. Ker sporne nepremičnine niso bile predmet razlastitve in kupne pogodbe, je njuna posest dobroverna.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je predlog zavrnilo, ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Za obrazložitev sklepa, da se predlog za dopustitev revizije zavrne, zadošča, da se sodišče splošno sklicuje na neobstoj pogojev iz 367.a člena ZPP. V zvezi z ugovorom tožnikov, da sodišči prve in druge stopnje nista obrazložili, zakaj nista izvedli predlaganih dokazov, Vrhovno sodišče še dodatno pojasnjuje razloge za zavrnitev predloga.

6. Popoln predlog za dopustitev revizije mora vsebovati elemente iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožeča stranka je sicer dovolj natančno in konkretno opisala kršitev sodišč prve in druge stopnje (neobrazložitev dokaznih predlogov tožeče stranke s podrobno naštetimi dokaznimi predlogi, ki jim sodišče ni ugodilo), pri čemer pa ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, niti ni (natančno in konkretno) oblikovala spornega pravnega vprašanja. Revizije pa ne bi bilo mogoče v konkretnem primeru dopustiti niti v primeru, če bi tožeča stranka zadostila merilom za popolnost predloga iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP in navedla sporno pravno vprašanje (npr.: „Ali je bila z zavrnitvijo dokaznih predlogov kršena pravica stranke do izvedbe dokazov?“) in opisala pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno (npr. pravno pravilo iz 5. člena ZPP). Abstrakten preizkus, kakšna bi bila v obravnavani zadevi odločitev revizijskega sodišča v primeru revizijskega ugovora, da sodišče ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov, namreč pokaže, da tožeča stranka s takim ugovorom ne bi uspela, pa čeprav bi se njeni očitki izkazali za resnične.