Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Le pod temi pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Sodišče prve stopnje je za začasno skrbnico zapuščine po pokojnem M. V. postavilo dedinjo D.S. z nalogo, da v imenu vseh dedičev upravlja z zapustnikovim nepremičnim premoženjem, posebej pa, da opravi vse potrebne posle v zvezi z vzdrževanjem in zavarovanjem tega premoženja, vključno s plačevanjem rednih stroškov vzdrževanja.
Zoper sklep se pritožuje dedič D. V., ki v pritožbi opozarja, da obstoji spor med njim in dedinjo D. S., zato se poraja dvom o njenem korektnem in nepristranskem delu kot skrbnice celotnega zapustnikovega premoženja. Pritožnik priznava, da je prejel dopis sodišča s predlogom, naj izrazi svoje mnenje o predlagani osebi za skrbnika, vendar ga je štel kot brezpredmetnega glede na to, da je sodišče v tem zapuščinskem postopku zaradi očitnega spora med dedičema izdalo sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in D. V. napotilo na pravdo. Opozarja, da pooblaščencu pritožnika ni bil dostavljen v izjasnitev predlog dedinje z dne 5.9.2007, pooblaščenec pa tudi ni bil seznanjen z narokom dne 7.11.2007. Pooblaščenec pritožnika je prejel sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka dne 21.5.2008, zato bi moral prejeti tudi obvestilo sodišča z dne 13.5.2008. Pooblastilo pooblaščencu s smrtjo A. V. ni prenehalo.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje očitanih postopkovnih kršitev ni zagrešilo, saj je pooblaščenec pritožnika prvo vlogo v spisu podal šele 2.9.2008, pooblastilo za zastopanje pa je predložil 26.1.2009. Sodišče prve stopnje je zato predlog D. S. o postavitvi začasne skrbnice zapuščine pravilno v izjasnitev vročalo dediču D. V. osebno, ta pa na predlog ni odgovoril. Ne drži tudi, da bi pooblaščenec pritožnika predlog moral prejeti kot pooblaščenec dedinje A. V., saj pooblastila za zastopanje te dedinje v spis ni predložil. Pač pa po oceni pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev temelji na zmotni uporabi materialnega prava.
Če nastanejo težave pri prehodu zapuščine na dediče, je skladno s 131. členom Zakona o dedovanju (ZD) umestna določitev začasnega skrbnika zapuščine. Tudi kadar so dediči in njihovo prebivališče znani, je včasih treba urediti pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino, na primer izterjati terjatve, plačati dolgove, skrbeti za redno upravo zapuščine v imenu vseh dedičev, začeti kakšen postopek pred sodiščem ali drugim organom in podobno. Pri tem pa je potrebno skrbno pretehtati, ali je kateri od dedičev primeren za to funkcijo. Skrbnik zapuščine je namreč zakoniti zastopnik vseh dedičev in v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski ter vreden zaupanja vseh dedičev. Pod temi pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev. Ker pa ima položaj skrbnika za poseben primer, upoštevaje 181. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), začasni skrbnik zapuščine ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi dedičev. Prav na to pa opozarja pritožnik, pri čemer utemeljeno navaja, da je bilo nasprotje med interesi dedičev sodišču znano že pred izdajo izpodbijanega sklepa, saj je pooblaščenec pritožnika sodišče obvestil, da je v imenu dediča D.V. vložil tožbo na podlagi napotitvenega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani zoper D. S. na ugotovitev, da je bilo le-tej dano darilo. Gre torej za kolizijo interesov med dediči glede premoženja zapuščine, ki bi lahko vplivalo na samo delovanje dedinje D. S. kot začasne skrbnice zapuščine. Zato je bilo potrebno ob pravilni razlagi 131. člena ZD izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o postavitvi začasnega skrbnika zapuščine, pri čemer naj sodišče upošteva, da mora iti za osebo, sprejemljivo za vse dediče. Odločitev je sodišče druge stopnje sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD.