Jedro

Tožena stranka ne navaja ne v pritožbi ne v reviziji (ki je vsebinsko enaka kot pritožba) ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v presojo sodišča, da je vročevalec opravil ustrezne poizvedbe oziroma storil vse, kar je bil na podlagi določb 140. in 142. člena ZPP dolžan storiti v primeru, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo Pd 291/2005-17 z dne 9. 5. 2006 odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati znesek 1.241.500,00 SIT iz naslova regresa za letni dopust in odškodnine za neizkoriščeni letni dopust. Tožena stranka je z vlogo z dne 28. 7. 2008 predlagala obnovo postopka, predlagala vrnitev v prejšnje stanje in vložila pritožbo zoper navedeno zamudno sodbo.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom Pd 291/2005-53 z dne 30. 10. 2009 pritožbo tožene stranke kot prepozno zavrglo. Ugotovilo je, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravnomočno zavrnjen. Tožena stranka je na tožbo odgovorila, vabila za narok in zamudne sodbe pa ni dvignila, čeprav je bila o prispelem pismu obveščena. Sodišče je štelo, da je bila zamudna sodba vročena v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP dne 26. 5. 2008 (pravilno 2006), zato je bila pritožba, vložena 28. 7. 2008, prepozna.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 4. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo. Revizijskih razlogov ne pove, navaja pa, da so bile pri vročitvi zamudne sodbe bistveno kršene določbe ZPP, pa tudi, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe in da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, ker tožniku ne dolguje ničesar. Sodišče ni ugotovilo kaj je vročevalec v smislu tretjega odstavka 142. člena dejansko storil. Več kot očitno pa ni storil ničesar od tistega, kar bi moral. V sklepu ni navedeno kako in na kakšen način je vročevalec poizvedel kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel in o tem ali mu je res pustil sporočilo pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi iz 140. člena ZPP.

5. Revizija je dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), ni pa utemeljena.

6. Izpodbijani sklep je procesni sklep o zavrženju prepozno vložene pritožbe, zato revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje pogojev za izdajo zamudne sodbe in zmotno uporabo materialnega prava pri tem, ni mogoče upoštevati.

7. Napake oziroma pomanjkljivosti pri vročanju sodne odločbe bi sicer lahko pomenile bistveno kršitev določb ZPP, na primer kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar tožena stranka te kršitve ne uveljavlja kot revizijski razlog. Revizijske navedbe se nanašajo izključno na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, točneje na to, da sodišče ni ugotovilo vseh okoliščin v zvezi z vročitvijo sporne zamudne sodbe.

8. Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje. Relevantno dejansko stanje glede vročitve zamudne sodbe pa je povsem jasno ugotovljeno. Tožena stranka ne zatrjuje, da na danem naslovu ne prebiva, izrecno pa še v reviziji navaja, da ima na tem naslovu “dobro urejen in viden nabiralnik“. Iz obvestil vročevalca (l. št. 26) izhaja, da pisma ni mogel vročiti ne odraslim članom gospodinjstva ne drugim osebam. Tožena stranka ne v pritožbi ne v reviziji (ki je vsebinsko enaka kot pritožba) ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v presojo sodišča, ki iz tega izhaja: da je vročevalec opravil ustrezne poizvedbe oziroma storil vse, kar je bil na podlagi določb 142. in 140. člena ZPP dolžan storiti v primeru, ko osebna vročitev naslovniku ni mogoča. 9. Ker revizijski razlogi niso podani in je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).