Jedro

Ker je sodišče prve stopnje zamudno sodbo vročilo po pravilih za osebno vročanje, tako da je nastopila fikcija vročitve (ker tožena stranka pisanja ni dvignila), ni bilo dolžno zamudne sodbe vročati še z nabitjem na oglasno desko sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke zoper zamudno sodbo opr. št. Pd 291/2005 z dne 9. 5. 2006. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka po 1. in 2. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, zahtevek tožeče stranke s sodbo zavrne kot neutemeljen, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi ter se o njeni pritožbi kot pravočasno vloženi pritožbi odloči meritorno na način, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek s tem, da se toženi stranki omogoči sodelovanje v tem postopku, toženi stranki pa tudi prizna stroške dosedanjega ter tudi stroške pritožbenega postopka in jih naloži v plačilo tožeči stranki. V pritožbi navaja, da sodišče ni odločilo pravilno, saj vročanje ni bilo opravljano po takratnih določilih ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih navaja pritožba. Odločitev o zavrženju pritožbe pa je tudi materialno pravno pravilna.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo z dne 9. 5. 2006 toženi stranki vročilo skladno z določilom takrat veljavnega 141. člena ZPP, zato je dne 28. 7. 2008 vložena pritožba po izteku roka iz 333. člena ZPP prepozna (2. odstavek 343. člena ZPP) in jo je sodišče prve stopnje skladno s 1. odstavkom 343. člena ZPP zavrglo.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da so pritožbene navedbe o nepravilnem vročanju zamudne sodbe neutemeljene. Kot izhaja iz povratnice (l. št. 26) je bila tožena stranka dne 25. 5. 2006 obveščena, da naj dne 26. 5. 2006 med 10. in 11. uro počaka na naslovu, ker ji bo vročevalec ponovno prinesel pismo. Ker tožene stranke ob določeni uri dne 26. 5. 2006 na tem naslovu ni bilo, ji je vročevalec pustil obvestilo, da lahko pismo prevzame na pošti v 15 dneh od 27. 5. 2006 dalje. Tožena stranka pisma v postavljenem roku ni dvignila. Sodišče prve stopnje je, kljub temu, da to ni bilo potrebno, saj je bila toženi stranki zamudna sodba vročena že 26. 5. 2008 (l. št. 26), zamudno sodbo toženi vročalo tudi z nabitjem na oglasno desko (l. št. 27-28). Tako je sodišče prve stopnje zamudno sodbo toženi stranki vročilo skladno z določili 141. in 142. člena ZPP.

Ker tako niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).