Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno naziranje sodišča, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri tudi ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilno naziranje sodišča, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri tudi ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo neveljavnost vpisa, s katerim je Uprava RS za pomorstvo, izpostava Izola, kot lastnika čolna z označbo ... in imenom A. (v nadaljevanju: čoln) dne 15. 3. 2016 vpisala prvega toženca (I., 1. točka izreka) in neveljavnost vpisa, s katerim je Uprava RS za pomorstvo, izpostava Izola, kot lastnika čolna dne 9. 1. 2017 vpisala drugega toženca (I., 2. točka izreka), ugotovilo, da je tožnik lastnik čolna (I., 3. točka izreka), Upravi RS za pomorstvo, izpostava Izola pa naložilo, da iz vpisnika morskih čolnov izbriše neveljaven vpis, s katerim je kot lastnika čolna vpisala drugega toženca (I., 4. točka izreka) in da v ta vpisnik vpiše tožnika kot lastnika čolna (I., 5. točka izreka) ter drugemu tožencu naložilo, da v roku 15 dni čoln vrne v posest tožnika in mu izročiti vpisni list za ta čoln (I., 6. točka izreka). Odločilo je tudi o pravdnih stroških, ki sta jih prvi in drugi toženec dolžna povrniti tožniku (II., 1. in 2. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo drugo toženca zavrglo v delu glede I., 1. in 5. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Odločilo je tudi o pritožbenih stroških, ki jih je drugi toženec dolžan povrniti tožniku (III. točka izreka).

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje drugi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede sledečih vprašanj: - Ali je odločitev sodišča skladna z določbo šestega odstavka 208. člena PZ1 ter načelom zaupanja v register kot javno knjigo, po kateri dobroverne osebe ne zadenejo pravne posledice, ki izvirajo iz nepravilnosti podatkov iz registra? - Ali je stališče sodišča, ki se do trditvene podlage drugotožene stranke, da je bila dobroverna pred zaznambo spora, ni niti opredelilo, materialnopravno pravilno? - Ali je stališče sodišča, da se presoja trenutka dobrovernosti veže na vložitev predloga za vpis v register in ne na (časovno predhoden) trenutek pridobitve razpolagalnega pravnega posla, materialnopravno pravilno? - Ali je pravilno naziranje sodišča, da bi moral biti drugi toženec v dobri veri tako ob sklenitvi pravnega posla kot tudi ob vložitvi predloga za vpis lastništva v register? - Ali stališče sodišča, da mora dobrovernost trajati od sklenitve pravnega posla, pa vse do predlaganega vpisa lastništva v register čolnov, ne predstavlja resni poseg v varstvo pravnega prometa in načelo zaupanja v javne knjige ter izenači varstvo pričakovanega lastnika in je posledično materialnopravno nepravilno? - Ali je odločitev sodišča, ki po eni strani zatrjuje, da načelo zaupanja v podatke registra ne varuje brezpogojno (ko gre za presojo dobrovernosti drugotožene stranke), po drugi strani pa od drugotožene stranke zahteva, da ves čas od vpisa v register preverja podatke registra, dejansko sama s sabo v nasprotju? - Ali je pravilno stališče sodišča, da je štelo s strani drugega toženca zatrjevani čas sklepanja kupoprodajne pogodbe in datum prejema vpisnega lista in izročitve čolna kot pravno nepomembna za presojo dobrovernosti? - Ali je stališče druge stopnje, da vpisni list ni podlaga za vknjižbo lastništva v vpisnik čolnov, materialno pravilno glede na dejstvo, da uprava za pomorstvo vpis v vpisnik čolnov pogojuje s predložitvijo vpisnega lista in da vpis v vpisnik čolnov ni mogoč brez predložitve vpisnega lista (ter kupoprodajne pogodbe z overjenim podpisom)? - Ali je stališče druge stopnje, da je za vpis lastninske pravice v vpisnik čolnov potrebno posebno dovolilo, materialno pravilno glede na dejstvo, da je bila lastninska pravica drugotožene stranke veljavno vpisana v vpisnik čolnov na podlagi predložene kupoprodajne pogodbe (z overjenimi podpisi) in vpisnika čolnov? Glede na neobstoječo pravno prakso je relevantno tudi vprašanje, kaj predstavlja zavezovalni in razpolagalni pravni posel pri prenosu lastninske pravice na čolnu? - Ali je zaključek sodišča druge stopnje, da kupoprodajna pogodba, na kateri je podpis overjen in vpisni list ne predstavljata veljavnega dovolila za vknjižbo v vpisnik čolnov – in to navkljub dejstvu, da je bila lastninska pravica v korist drugotožene stranke vpisana v vpisnik čolnov dne 9. 1. 2017 – materialnopravno pravilen? - Ali je zaključek sodišča druge stopnje, da sklenjena kupoprodajna pogodba in izročeni vpisni list (kot tudi dejanska izročitev čolna v posest), ne utemeljujejo teze o pričakovani stvarni pravici in so pravno nerelevantni, materialno pravilen? Ali je materialno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je pričakovana pravica v notranjem razmerju do odsvojitelja dejansko nepomembna, saj drugotožena stranka po zaznambi ni bila več dobroverna? Ali to stališče sodišča ne predstavlja odstopa od vzpostavljene prakse na nepremičninskem področju, ki se analogno uporablja za vpise lastninske pravice v vpisnik čolnov? Ali odločitev sodišča druge stopnje ne predstavlja odstopa od varstva pričakovane lastninske pravice ob pogoju dobrovernosti kot velja za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom (49. člen SPZ) ter pridobitev lastninske pravice na premičnini s pravnim poslom (64. člen SPZ)? - Ali je materialno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da vpisni list ne predstavlja razpolagalnega ali dela razpolagalnega pravnega posla? - Ali je stališče sodišča druge stopnje, da ima vpis čolna v vpisnik konstitutiven učinek, materialno pravilno? Ali ni drugo tožena stranka na podlagi veljavnega pravnega posla, ki izpolnjuje pogoje za vpis v vpisnik čolnov, lastninsko pravico dejansko že pridobila in ima vpis v vpisnik čolnov zgolj deklaratoren in publicitetni učinek? - Ali je materialno pravilno stališče sodišča druge stopnje, ki se do navedb drugo tožene stranke glede relevantnosti razmerja do odsvojitelja ter pridobitve pričakovane lastninske pravice, niti ne opredeli, pravilno? - Ali je stališče sodišča druge stopnje, da se poizvedovalna dolžnost raztegne vse do vložitve predloga za vpis lastninske pravice v vpisnik čolnov, četudi je iz dejanskega stanja ob pridobitvi čolna/statusa pričakovanega lastnika izhajalo, da lastništvo čolna prvo tožene stranke ni sporno oziroma, da bi obstajalo kakršnokoli drugo upravičenje, ki bi omejevalo lastninsko pravico, upravičeno in v skladu z uveljavljeno sodno prakso? - Ali je stališče sodišča, da drugo tožena stranka ni izpolnila poizvedovalne dolžnosti, četudi je ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe preverila stanje v vpisniku čolnov in da bi morala vpisnik čolnov preverjati ves čas, do vpisa lastninske pravice v vpisnik čolnov, materialnopravno pravilno? - Ali je pravilno stališče sodišča, da ima drugotoženec breme poizvedovalne dolžnosti tudi po trenutku sklenitve pravnega posla (zavezovalnega in razpolagalnega) ter izročitvi predmeta pogodbe? - Ali sta sodišče prve in druge stopnje zagrešili procesno kršitev z opustitvijo izvedbe dokaza z g. B. B. na podlagi katerega je drugo tožena stranka želela dokazati tudi njeno dobrovernost kot tudi pogojevanje vpisa v vpisnik čolnov s predložitvijo vpisnega lista? - Ali je sodišče druge stopnje zaradi zaključka, da bi drugo tožena stranka lahko pridobila lastninsko pravico na čolnu šele z vložitvijo predloga za vpis pravice v register, ob hkratnem izpolnjevanju pogoja dobrovernosti v tem trenutku, materialnopravno zmotno zaključilo, da je bila vložena tožba glede na 349. člen PZ pravočasna? - Ali sodišče materialno zmotno razlaga določbe PZ, ko šteje, da je mogoče v skladu s 330. členom PZ, ki naj bi ga bilo smiselno uporabiti na podlagi 354. člena PZ, izbrisno tožbo vložiti tudi po izteku roka iz 349. člena PZ, in sicer vse dokler zaznamba spora ni izbrisana? - Ali je stališče sodišča, ko je časovno vezalo presojo trenutka dobrovernosti drugo tožene stranke na vložitev predloga za vpis pravice v register in ne na (časovno predhoden) trenutek pridobitve razpolagalnega pravnega posla, materialno pravilno? - Ali je sodišče, ki je izhajalo iz predpostavke, da bi drugo tožena stranka lahko pridobila lastninsko pravico na čolnu šele z vložitvijo predloga za vpis pravice v register, ob hkratnem izpolnjevanju pogoja dobrovernosti v tistem trenutku, napačno zaključilo, da je vložena tožba pravočasna, ker drugo tožena stranka ne more biti dobroverna zaradi učinka zaznambe spora z dne 8. 11. 2016?

4. Predlog je utemeljen v obsegu, ki izhaja iz izreka sklepa.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.

6. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Pomorski zakonik (v nadaljevanju PZ).