Jedro

Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe. Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ. Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz drugega odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz drugega odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.

Tožnica kot dolžnica ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo za nedopustnost izvršbe.

2. Zoper tak sklep se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in o tožbenem zahtevku samo odloči, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da dolžnik pravni interes za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe zoper upnika pridobi že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Tožnica je kot tretja v izvršilni zadevi In 1408/2002 ugovor vložila že 7. 2. 2013 in s tem pridobila pravni interes za vložitev tožbe. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 135/2010 potrjuje, da je procesna predpostavka (pridobitev pravnega interesa) za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe izpolnjena že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi.

Tožnica opisuje, zakaj je njen tožbeni zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen in opozarja, da bi sodišče moralo varovati njen položaj.

Meni še, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa kršilo 274. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj bi moralo poizvedbe o pravnomočnosti sklepa opraviti takoj po vložitvi tožbe, če je že prepričano, da tožeča stranka ob vložitvi tožbe še ni imela pravnega interesa. Ker ni ravnalo tako, je tožnici povzročilo nepotrebne stroške in kršilo načelo procesne ekonomije. Ni mogoče mimo tega, da izvršilno sodišče tožnici upnikove pritožbe sploh ni vročilo, pa bi jo moralo. Odločitev sodišča je dogmatična in mehanična. Zakonsko normo je sodišče uporabilo le z golega gramatikalnega vidika. S čakanjem na pravnomočnost sklepa se tožničin pravni interes ne bi v ničemer spremenil. 3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Sodišče prve stopnje utemeljeno in pravilno izpostavlja, da je ugotovitveno tožbo v skladu z 2. odstavkom 181. člena ZPP dopustno vložiti, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se le ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost ali nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe.

6. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je tožnica v izvršilnem postopku vložila ugovor tretje(ga), ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom In 1408/2002 s 24. 6. 2013. Ugotavlja pa tudi, da v času glavne obravnave (3. 6. 2016) sklep o zavrnitvi ugovora še ni bil pravnomočen. Takšnim dejanskim ugotovitvam pritožnica ne nasprotuje.

7. Iz tožbenih trditev, ki jih je obravnavalo sodišče prve stopnje, torej izhaja, da tožnici pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe daje njen položaj (in zavrnjeni ugovor) tretje v izvršilnem postopku.(1) Trditev, ki bi na kakšni drugi podlagi utemeljevale njen pravni interes za ugotovitveno tožbo na nedopustnost izvršbe, tožnica ni podala.

8. V skladu z določbo 1. odstavka 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (ugovor tretjega). Sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku (3. odstavek 64. člena ZIZ), ki lahko v osmih dneh nanj odgovori. Če upnik v tem roku izjavi, da mu nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (2. odstavek 65. člena ZIZ), vložnik ugovora pa lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (3. odstavek 65. člena ZIZ).

9. Gola vložitev ugovora tretjega tožnici ne daje pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.(2) Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, res ni treba izkazovati pravnega interesa, morajo pa biti izpolnjeni pogoji, ki jih za vložitev tožbe določajo ti predpisi. V primeru tožbe za nedopustnost izvršbe je ta predpis ZIZ.(3) Tožba, vložena pred pravnomočnostjo sklepa iz 2. odstavka 65. člena ZIZ, je preuranjena, pogoj za vložitev ugotovitvene tožbe iz 2. odstavka 181. člena ZPP torej ni podan.(4)

10. Pritožbene trditve, da bi moralo sodišče tožbo zavreči takoj po prejemu, so le delno utemeljene. Sodišče bi res lahko tožbo zavrglo že v fazi predhodnega preizkusa tožbe. Če pa ni ravnalo tako, ampak je opravilo narok za glavno obravnavo, je moralo tožničin interes presojati v trenutku, ki zamejuje časovne meje pravnomočnosti, torej v času zadnje glavne obravnave. Prav to je tudi storilo. Ne drži torej, da je sodišče prve stopnje presojalo, ali je bil sklep o zavrnitvi ugovora pravnomočen v trenutku vložitve tožbe. Očitek sodišču prve stopnje, da je tožeči stranki s takšnim ravnanjem povzročilo nepotrebne stroške, je nekorekten. Tožeča stranka, ki je vložila ugovor in sodeluje v izvršilnem postopku, lahko v vsakem trenutku preveri, ali je odločba pravnomočna. Stroške je povzročila sama s preuranjenim vlaganjem tožbe.

11. Pritožbeno sodišče pa zgolj dodaja, da je v času odločanja o tej pritožbi tudi že bilo odločeno o pritožbi upnika zoper sklep o zavrnitvi ugovora tožnice. Sklep je bil razveljavljen. Pritožbeno sodišče pa je v sklepu I Ip 1653/2016 s 7. 9. 2016 pojasnilo, da tožnica ni tretja v smislu določbe 1. odstavka 64. člena ZIZ, ampak dolžnica. Dolžnik ne more vložiti ugovora tretjega in tako tudi ne tožbe na nedopustnost izvršbe iz 3. odstavka 65. člena ZIZ, kakršno je vložila tožnica.

12. Ker torej pogoji za vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe iz 65. člena ZIZ niso izpolnjeni, tožnica pa interes za vložitev ugotovitvene tožbe gradi le na položaju tretje v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa pravilno zavrglo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP). Pritožba torej ni utemeljena, podani tudi niso razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

13. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije pritožbene stroške; odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Za ugotovitveno tožbo “po posebnih predpisih“, kakršen je tudi ZIZ, ni treba izkazovati pravnega interesa, ta je zaobsežen v sami zakonski napotitvi na pravdo (prim. Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Založba Uradni list RS, 2. knjiga, stran 153, 154).

Op. št. (2): Če mu upnik ne nasprotuje, je, na primer, tožba nepotrebna.

Op. št. (3): Neumestno je torej pritožbeno sklicevanje na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 135/2010, ki se ukvarja s tožbo za ugotovitev neveljavnosti oporoke.

Op. št. (4): Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 5374/2005 z 21. 12. 2005.