Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta dediča po pokojni A. A., ki so ji bile z odločbo z dne 12. 3. 2001 v postopku denacionalizacije vrnjene v posest nepremičnine, v naravi večstanovanjska stavba in poslovna stavba s pripadajočimi objekti v Ljubljani. Kot skrbnik za poseben primer je bil postavljen toženec. Po ugotovitvah nižjih sodišč je toženec podedovane nepremičnine oddajal v profitni najem1, pri čemer je celotni dohodek zadržal zase. Tožnik zahteva od toženca izplačilo polovičnega deleža od vseh najemnin, ki jih je toženec pobral v času skrbništva iz naslova oddajanja poslovnostanovanjske stavbe ter skladišča in stanovanjske stavbe. Po nasprotni tožbi toženec zahteva od tožnika plačilo zneska 26.702,01 EUR iz naslova neupravičene obogatitve z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2017, ker je kot skrbnik za poseben primer 27. 12. 2001 poravnal terjatev denacionalizacijskemu zavezancu B. Zahteval je tudi odmeno za izvrševanje nalog in obveznosti skrbnika za poseben primer v času od 26. 6. 2001 do 4. 11. 2015 v višini 20.792,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2017 ter plačilo denarnih sredstev, porabljenih zaradi potrebnih poslov rednega upravljanja in vzdrževanja nepremičnin ter iz naslova potrebnega investicijskega vzdrževanja v skupni višini 27.649,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2017. 2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku in tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 265.852,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2018. Delno je ugodilo tudi toženčevemu nasprotnemu zahtevku in tožniku naložilo, da mora tožencu plačati skupaj 28.182,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2017, to je 8.285,31 EUR iz naslova plačane terjatve B. in 19.897,23 EUR iz naslova toženčevih vlaganj v nepremičnine. Višji toženčev zahtevek je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede temelja in višine tožnikovega postavljenega obogatitvenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve po 190. členu Obligacijskega zakonika. Predlagatelj meni, da mu ni mogoče očitati neupravičene obogatitve, saj je imel pravno podlago za upravljanje s premoženjem.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Izjemo je predstavljala le ena najemnica.