Jedro

Predlog se zavrže. Predlog, ki ga je vložila tožnikova pooblaščenka, ni popoln. Predlog ne vsebuje nobenega konkretnega spornega pravnega vprašanja, kar je glede na četrti odstavek 367.b člena ZPP bistveni sestavni element predloga za dopustitev revizije. Predlog je po vsebini pavšalno obrazložena revizija.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odpravilo odločbi tožene stranke z dne 10. 4. 2019 in 17. 10. 2018. V II. točki izreka je tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 11. 12. 2016 dalje zaradi bolezni 50 % in poškodbe pri delu 50 % in mu priznalo pravico do invalidske pokojnine od 1. 1. 2017 dalje. V III. točki izreka je odločilo, da bo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odločila tožena stranka v roku tridesetih dni po pravnomočnosti te sodbe ter v istem roku tožniku izplačala pripadajoče zneske invalidske pokojnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V IV. točki izreka je tožbeni zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 50 % in poškodbe pri delu 50 % že od 7. 1. 1999 dalje in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, zavrnilo. V V. točki izreka je toženi stranki naložilo, da plača stroške zastopanja tožnika na transakcijski račun prvostopenjskega sodišča. 2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, izpodbijani del sodbe potrdilo in odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

3. Tožnik je dne 10. 1. 2022 vložil predlog za dopustitev revizije, iz katerega izhaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje. Meni, da bi ga moralo sodišče popolno upokojiti že od leta 1999 dalje. Pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je odločitev sodišča druge stopnje nepravilna. Sodišču pavšalno očita tudi bistveno kršitev določb postopka.

4. Predlog ni popoln.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP izhaja, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem ali petem odstavku 367.b člena ZPP, se predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrže. 7. Predlog, ki ga je vložila tožnikova pooblaščenka, ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP. Predlog je po vsebini pavšalno obrazložena revizija. Predlog ne vsebuje nobenega konkretnega spornega pravnega vprašanja, kar je glede na četrti odstavek 367.b člena ZPP bistveni sestavni element predloga za dopustitev revizije. Pravno vprašanje mora predlagatelj oblikovati sam in tega ne more prepustiti vrhovnemu sodišču. Ker njegov predlog vprašanja ne vsebuje, je nepopoln, zaradi česar ga je vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.