Jedro

Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče druge stopnje ni (seznanilo in) opredelilo do navedb tožnice v zvezi z neskladjem med prvo in drugo stranjo kopije kupoprodajne pogodbe. Nepredložitev izvirnika kupoprodajne pogodbe, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz izpovedi prič ... prepričljivo izhaja, da je kupnino za nepremičnino A. v celoti izročila tožeča stranka ter da se na zadnji strani pogodbe z dne 15. 1. 1997 nahaja toženkin podpis, obstoja pravnega naslova za izročitev nepremičnin ne izključi avtomatično.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med pravdnima strankama obstoji pravno razmerje po kupoprodajni pogodbi z dne 15. 1. 1997, iz naslova katerega je toženka dolžna izročiti tožnici v last in posest nepremičnine parc. št. 978/1, 978/2, 978/3 in 978/4, vse vl. št. ... k.o. ... Toženki je naložilo, da tožnici izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice pri zgoraj navedenih nepremičninah ter da te nepremičnine izroči v posest tožnici. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka sama trpi stroške postopka. V celoti je zavrnilo zahtevek iz nasprotne tožbe za plačilo 40.591,53 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov. Toženki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in v točki I. izreka in v odločitvi o pravdnih stroških (točka III. in V. izreka) sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. V ostalem delu je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnice zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o prvostopenjskih in pritožbenih stroških postopka.

3. Tožnica je zoper pravnomočno odločitev glede odločitve o nedenarnem zahtevku vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje v nasprotju z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča ugotovilo, da pravdni stranki nista sklenili pogodbe z vsebino, kot jo prikazuje listina v prilogi A2 v spisu, pri čemer se sodišče s procesnim gradivom revidentke sploh ni seznanilo, ga ni presojalo, niti se ni do njega opredelilo. Nadalje je navedba pritožbenega sodišča, da naj bi revidentka šele v pritožbeni fazi začela trditi, da se je izvirnik izgubil, protispisna, saj je to trdila že v postopku na prvi stopnji. Jasno je namreč, da je izvirnik listine A2 v začetku pravde obstajal, izgubil pa se je šele naknadno. Pritožbeno sodišče tudi ni presojalo in se ni izjavilo o odločilni trditvi revidentke, da je toženka šele leta 2007 prvič postavila trditev, da naj bi bila listina A2 prirejena, prej pa je to dejstvo smiselno priznavala. Pritožbeno sodišče tudi ni presojalo in se ni izjavilo o odločilni trditvi revidentke, da tožnica ni nikoli pojasnila pri katerem drugem poslu naj bi potemtakem nastala nesporna druga stran listine A2. Verodostojnost pogodbe A2 je brez dvoma potrdila tudi izpoved priče D. K., na pogodbo A2 pa se sklicuje tudi kupoprodajna pogodba med R. Č. in S. K. Nadalje očita pritožbenemu sodišču, da je okoliščine v zvezi s sklepanjem poslov glede sporne nepremičnine označilo za irelevantne, saj le-te predstavljajo indice, ki govorijo v prid trditvi, da je bila sporna pogodba sklenjena. Navaja, da je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti s tem, ko ni presodilo vseh predlaganih dokazov v smeri dokazovanja spornega dejstva, zlasti tistih, ki jih je izvedlo prvostopenjsko sodišče. Materialnopravno zmotnost pa revidentka očita naziranju pritožbenega sodišča, da bi lahko revidentka zahtevala le priznanje podpisa na listini A2, ne pa izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Revidentka je tako prav z ugotovitvenim delom zahtevka zahtevala, da se ugotovi obstoj pravnega razmerja po kupoprodajni pogodbi in iz njega izhajajočo obveznost toženke, da kupljene nepremičnine izroči revidentki v last in posest, kar izpodbija ugotovitev pritožbenega sodišča, da revidentka ni zahtevala ugotovitve zavezovalnega posla. Zmotna pa je tudi presoja pritožbenega sodišča, da revidentka za ugotovitev obstoja pravnega razmerja nima pravnega interesa. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje.

4. Nasprotna stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. V konkretnem primeru je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeno obravnavo, na kateri je zaslišalo tožnico. Ker je toženka trdila, da je fotokopija kupoprodajne pogodbe z dne 15. 1. 1997 prirejena, je pritožbeno sodišče tožnico pozvalo, da predloži original pogodbe. Tožnica originala pogodbe ni predložila, sodišče pa je fotokopije predložene pogodbe ocenilo za prirejeno pogodbo.

7. Smisel pritožbene obravnave je v spoštovanju načela neposrednosti, izenačevanju spoznavnih situacij sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča, ter v zagotavljanju pravice do izjave. Z obravnavo kot neposredno metodo obravnavanja procesnega gradiva se med drugim zagotavlja tudi pravica stranke do kontradiktornega postopka.

8. Neposrednost na pritožbeni obravnavi, namen katere je preveriti pravilnost dokazne ocene s ponovitvijo na prvi stopnji izvedenih dokazov, je izvedena iz neposrednosti v postopku pred sodiščem prve stopnje(1). V skladu z določbo petega odstavka 348. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) selekcija dokazov temelji na razumevanju kontrolne funkcije pritožbenega sodišča. To pomeni, da na obravnavo ni treba povabiti tistih prič in izvedencev, ki so bili zaslišani o trditvah strank, katerih (ne)resničnost v pritožbenem postopku ni več sporna oziroma glede katerih pritožbeno sodišče nima pomislekov o dokazni oceni sodišča prve stopnje, in prav tako ne prič in izvedencev, ki jih sodnik sodišča prve stopnje, ki je izdal izpodbijano sodbo, ni neposredno zaslišal. 9. To pomeni, da pritožbeno sodišče na pritožbeni obravnavi lahko ugotovi drugačno dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pri tem pa mora spoštovati načelo neposrednosti in pravico strank do izjave.

10. Ker je imelo pritožbeno sodišče pomisleke glede obstoja pravnega naslova za tožničin zahtevek, je zmotno naziranje pritožbenega sodišča, da okoliščine v zvezi s sklepanjem poslov v zvezi s sporno nepremičnino v C. niso pravno relevantne. Sodišče druge stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo iz razloga, ker so določila prve in druge strani pogodbe v takem nasprotju, da gre po mnenju sodišča za prirejeno pogodbo, na njeno neverodostojnost pa kaže tudi nepriložitev izvirnika ter spreminjanje trditev tožnice, kje se izvirnik nahaja. Tako je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče druge stopnje ni (seznanilo in) opredelilo do navedb tožnice v zvezi z neskladjem med prvo in drugo stranjo kopije kupoprodajne pogodbe. Listina ima lahko namreč obliko izvirnika ali kopije in zakon izrecno ne zahteva, da mora biti listina predložena v izvirniku. Če stranka ne ravna v skladu s to zahtevo ali ne navede (opravičljivih) razlogov, zakaj ne more priložiti izvirnika, tvega, da ji njenih trditev s to listino ne bo uspelo dokazati. Nepredložitev izvirnika kupoprodajne pogodbe, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz izpovedi prič D. K., S. P., S. Č. in N. Č. prepričljivo izhaja, da je kupnino za nepremičnino na A. v celoti izročila tožeča stranka ter da se na zadnji strani pogodbe z dne 15. 1. 1997 nahaja toženkin podpis, obstoja pravnega naslova za izročitev nepremičnin ne izključi avtomatično. Še posebej ne ob relevantnih trditvah tožnice (ki pojasnjujejo neskladje med prvo in drugo stranjo pogodbe), kar je presojalo tudi sodišče prve stopnje (obrazložitev na strani 14-17), pritožbeno sodišče pa se do njih ni opredelilo.

11. Zmoten je tudi zaključek pritožbenega sodišča, da tožnica za ugotovitveni del zahtevka nima pravnega interesa. V konkretnem primeru je tožnica z ugotovitvenim delom zahtevka zahtevala, da sodišče ugotovi „da med pravdnim strankama obstaja pravno razmerje po kupoprodajni pogodbi...“. S tem je zahtevala ugotovitev zavezovalnega pravnega posla v skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP (vmesni ugotovitveni zahtevek).

12. V skladu z zgoraj navedenim je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo kot izhaja iz I. točke izreka. Sodišče druge stopnje se bo moralo v novem sojenju opredeliti do relevantnih trditev tožnice in zaključkov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na neskladje med prvo in drugo stranjo kupoprodajne pogodbe ter upoštevati okoliščine v zvezi s sklepanjem poslov v zvezi s sporno nepremičnino v A. 13. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Jan Zobec, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba 2009, str. 401.