Jedro

Ker poskusno delo v 52. členu ZDR ni navedeno med razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tako nadomeščanje dogovora o poskusnem delu s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nezakonito.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da je prešla tožničina pogodba o zaposlitvi, dne 22. 12. 2008 sklenjena za delovno mesto vodje izmene za določen čas, v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ugotovilo je, da tožnici pri toženi stranki delovno razmerje dne 31. 3. 2009 ni zakonito prenehalo, tako da jo je dolžna tožena stranka pozvati na delo in ji od 1. 4. 2009 dalje priznati delovno dobo ter pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače v mesečno opredeljenih zneskih ter ji izplačati regres za letni dopust za leto 2009, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov, ter ji povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke in pritožbo tožnice glede višine stroškov postopka zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je pritožbene navedbe tožene stranke, da naj bi sodišče neutemeljeno ugodilo nesklepčni tožbi in soglašalo s presojo, da zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil podan, zaradi česar je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito in je zato prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da se ni opredelilo do nesklepčnosti tožbe, ki jo vidi v tem, da tožnica v tožbenem zahtevku ni posebej uveljavljala ugotovitve, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 22. 12. 2008 nezakonito sklenjena za določen čas. Sicer pa graja ugotovitev sodišča, da razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas niso bili podani.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožnica je v tožbenem zahtevku uveljavljala ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi, ki jo je s toženo stranko sklenila za določen čas dne 22. 12. 2008, prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, oziroma da je bila dejansko sklenjena za nedoločen čas. Hkrati je uveljavljala ugotovitev, da ji je delovno razmerje pri toženi stranki 31. 3. 2009 nezakonito prenehalo in zahtevala, da sodišče toženi stranki naloži, da jo pozove nazaj na delo, ji vzpostavi delovno razmerje tudi od 1. 4. 2009 dalje in ji prizna pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačilom nadomestila plače in regresa za letni dopust. 7. Dejstvo, da tožnica v tožbenem zahtevku ni izrecno uveljavljala nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pomeni nesklepčnosti tožbe, saj je v smislu utemeljevanja svojega tožbenega zahtevka to ves čas izrecno zatrjevala v utemeljitvi tožbe. Prav tako ni bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče obravnavalo tako vsebino tožbe in se je do tožbenih navedb o nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas v obrazložitvi sodbe izrecno opredelilo.

8. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da ob sklenitvi sporne pogodbe o zaposlitvi tožnice za določen čas za delovno mesto vodje izmene ni šlo niti za delo v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavca v smislu 11. alineje prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), kot je glasila sporna pogodba z dne 22. 12. 2008, niti za pripravo na delo oziroma usposabljanje in izobraževanje v smislu 7. alineje navedenega odstavka, kot poskuša prikazati tožena stranka. Ob ugotovitvah, da je bila tožnica trgovska delavka s predhodnimi večletnimi delovnimi izkušnjami v maloprodaji in da jo je sodelavka le seznanila s posebnostmi dela na blagajni pri toženi stranki, je šlo kvečjemu za uvajanje tožnice v delu, kot je to značilno za vsako novo zaposlitev delavca pri drugem delodajalcu.

9. Navedbe tožene stranke, da tožnica tudi ob izteku sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas še vedno ni bila ustrezno usposobljena za delo na blagajni, kot se je to pričakovalo od vodje izmene, da je še vedno delala napake in da je bila veliko odsotna, kažejo na to, da je tožena stranka s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas v bistvu nadomeščala institut poskusnega dela iz 125. člena ZDR. Ker poskusno delo v 52. členu ZDR ni navedeno med razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tako nadomeščanje dogovora o poskusnem delu s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nezakonito.

10. Glede na navedeno je sodišče utemeljeno sledilo tožničinim tožbenim navedbam, da je tožena stranka z njo dne 22. 12. 2008 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, to je za čas od 1. 1. 2009 do 31. 3. 2009, v nasprotju z zakonom, ker zakoniti razlog za sklenitev takšne pogodbe v smislu določb 52. člena ZDR ni bil podan. Zato je na podlagi 54. člena ZDR utemeljeno presodilo, da se šteje, da je tožnica navedeno pogodbo o zaposlitvi sklenila za nedoločen čas, oziroma da je navedena pogodba prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.