Jedro

Med strankama ni sporno, da je tožnik prejel sredstva za izgradnjo gozdnih prometnic (gozdnih vlak in cest) na gozdnih parcelah, kakor tudi, da je te gozdne parcele prodal predčasno A.A., torej pred potekom 5-letnega roka po izplačilu sredstev. Glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja ni mogoče priti do drugačnega zaključka kot, da je s tem tožnik kršil pravila JR in mora zato sredstva vrniti. Ker so bile gozdne vlake št. 21 zgrajene na navedenih parcelah, pomeni odtujitev oziroma prodaja teh istih parcel odtujitev naložbe. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožnikov ugovor, da je namen naložbe ostal isti ter da s prodajo gozda ni z ničemer posegel v samo naložbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da mora tožnik vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi odločbe prvostopnega organa o pravici do sredstev, št. 33113-409/2007/11 z dne 30. 6. 2008, v višini 3.685,20 EUR (1. točka izreka), določil rok in način vračila (2. in 3. točka izreka), odločil, da je tožnik izključen iz prejemanja podpore v okviru ukrepa 122 do 31. 12. 2014 (4. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (6. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz ukrepa 122: Povečanje gospodarske vrednosti gozdov za obdobje 2007, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za leto 2007 (v nadaljevanju JR). Sredstva so se tožniku odobrila po postopku in pod pogoji iz Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja (v nadaljevanju Uredbe) in JR. Z odločbo z dne 30. 6. 2008 je bilo tožniku odobrenih 5.429,73 EUR. Organ je tožniku na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev izplačal sredstva v višini 3.685,20 EUR. Glede na 57. člen Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) in pogoje JR je organ na podlagi administrativne kontrole ugotovil, da tožnik ni več lastnik gozdnih parcel s parc. št. 1274/2, 1262/2, 1261/10, k.o. ..., temveč je lastnica A.A. Po pozivu k razjasnitvi je tožnik predložil kupoprodajno pogodbo. Iz 10. točke IV/1 poglavja JR izhaja, da stranka naložbe ne sme odtujiti v roku 5 let po izplačilu sredstev. Ker je tožnik predčasno odtujil parcele, je s tem kršil prvi odstavek 57. člena ZKme-1, zato je organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa in zavrnil pritožbo tožnika, dodal je le še, da bi moral tožnik, če je šlo za primer višje sile ali izrednih okoliščinah, o tem pisno obvestiti organ in predložiti ustrezna dokazila. Tožnik izrednih okoliščin ni uveljavljal, finančne težave pa niso opredeljene kot primer višje sile ali izrednih okoliščin.

3. Tožnik je tožbo zoper odločbo prvostopnega organa vložil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V tožbi je navedel, da je prejeta sredstva porabil za naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih ceste in vlake. Tožnik je torej sredstva porabil namensko, zgrajena gozdna cesta in vlaka še vedno obstoji in se uporablja. Namen naložbe je ostal isti, to pa je tudi pogoj po 10. točki poglavja IV/1 Splošni in podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev v JR. Enako je zapisano tudi v izjavi tožnika v vlogi. Tožnik s prodajo gozda ni v ničemer posegel v samo naložbo, torej v izgrajeno gozdno cesto in vlako. Prav tako se naložba ni spremenila. Razpisna dokumentacija ni določala, da mora tožnik v primeru odtujitve nepremičnine vrniti sredstva. Tudi iz pogodbe o sofinanciranju z dne 25. 7. 2008 to ne izhaja iz primerov, ki so določeni taksativno. Odtujitev gozda torej ni bil dogovorjen razlog za vrnitev sredstev. Zato je organ nepopolno in zmotno ugotovil dejansko stanje. S tem pa tožnik tudi ni kršil prvega odstavka 91. člena Uredbe, saj tožnik ni pridobil sredstev nezakonito na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, ni nenamensko porabil sredstev, je izvršil dela v skladu s pogodbenimi obveznostmi ter določbami Uredbe in JR. V tem delu je organ napačno uporabil materialno pravo. Kršene pa so bile tudi določbe postopka, saj iz listine ne izhaja, da bi moral tožnik vrniti sredstva v primeru odtujitve gozda. Odločbi sta zato nezakoniti, zato tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, prvostopno in drugostopno odločbo odpravi, podrejeno, da razveljavi obe odločbi, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o naložitvi vračila dodeljenih sredstev tožniku v višini 3.825,20 EUR. Organ je svojo odločitev utemeljil z razlogom, da je tožnik z odtujitvijo gozdnih parcel, na katerih je zgradil gozdne vlake št. 21 (za ta namen, torej A - Naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak, pa so mu bila tudi dodeljena sredstva) kršil pravila JR za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007 – 2013 za obdobje 2007, objavljenega na podlagi Uredbe. Tudi sodišče se strinja s takim razlogovanjem.

7. V 10. točki JR je predpisano, da je vlagatelj upravičen do dodelitve sredstev za naložbe po tem razpisu, če zagotovi, da bo uporabljal naložbo, za katero je prejel sredstva, še vsaj naslednjih 5 let po izplačilu sredstev in v tem obdobju ne bo uvajal bistvenih sprememb naložbene dejavnosti oziroma odtujil naložbo ali jo uporabljal v nasprotju z namenom dodeljevanja sredstev, razen v primeru višje sile ali izrednih okoliščin. V 15. točki JR pa, da mora prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu s pogodbenimi obveznostmi ali je odstopil od pogodbe, vrniti vsa že pridobljena sredstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Skoraj identično določbo, kot je slednja citirana 15. točka JR, vsebuje Uredba, ki v prvem odstavku 91. člena določa, da mora prejemnik sredstev, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito, na podlagi lažnih podatkov ali lažnih izjav, jih porabil nenamensko oziroma del ni izvršil v skladu s pogodbenimi obveznosti ali določili te uredbe in javnih razpisov, vrniti vsa že pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

8. Med strankama ni sporno, da je tožnik prejel sredstva za izgradnjo gozdnih prometnic (gozdnih vlak in cest) na gozdnih parcelah št. 1274/2, 1262/2, 1261/0, vse k.o. ..., kakor tudi, da je te gozdne parcele prodal predčasno A.A., torej pred potekom 5-letnega roka po izplačilu sredstev. Glede na citirane določbe JR in Uredbe tako ni mogoče priti do drugačnega zaključka kot, da je s tem tožnik kršil pravila JR in mora zato sredstva vrniti. Ker so bile gozdne vlake št. 21 zgrajene na navedenih parcelah, pomeni odtujitev oziroma prodaja teh istih parcel odtujitev naložbe. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati tožnikov ugovor, da je namen naložbe ostal isti ter da s prodajo gozda ni z ničemer posegel v samo naložbo, saj je naložbo odtujil in s tem kršil citirane določbe JR in Uredbe.

9. Posledično tožnik tudi nima prav, da razpisna dokumentacija ni določala te sankcije v primeru prodaje oziroma odtujitve, saj je to določal že sam razpis, razpisna dokumentacija pa je njegov del. Tožnikov ugovor, da obveznost vračila sredstev v takem primeru tudi ne izhaja iz pogodbe o sofinanciranju, kjer so primeri z določitvijo obveznosti vračila dodeljenih sredstev navedeni taksativno, pa je nedopustna tožbena novota (tretji odstavek 20.člena ZUS-1), ki je sodišče zato ni dolžno obravnavati, ne glede na to pa sodišče še pripominja, da iz pogodbe o sofinanciranju (natančneje IX. člena pogodbe) tudi med drugim izhaja, da se upravičenec strinja, da bo naložbeno dejavnost, za katero je prejel sredstva PRP 2007-2013 opravljal še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev in v tem obdobju ne bo uvajal bistvenih sprememb oziroma odtujil naložbo ter naložbe ne bo uporabljal v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev.

10. Glede na povedano je sodišče, ker je spoznalo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.