Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča. Splošno in načelno vprašanje, ki ga v reviziji uveljavlja revident, teh zahtev ne izpolnjuje. Ker revident ni pravilno izpostavil pomembnega pravnega vprašanja, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na odstop od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v določeni zadevi, pri čemer niti ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja obeh zadev.

Revident s splošnimi navedbami (da je naložbo odtujil zaradi izjemno slabega materialnega stanja in bi vračilo tega zneska zanj predstavljalo prehudo finančno breme) ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja 33113-409//2007/35 z dne 30. 5. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ med drugim odločil, da mora revident vrniti sredstva, ki jih je prejel na podlagi tam navedene odločbe o pravici do sredstev, v višini 3.685,20 EUR (1. točka izreka odločbe), da je revident izključen iz prejemanja podpore v okviru ukrepa 122 do 31. 12. 2014 (4. točka izreka odločbe) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka odločbe).

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja „presoje pogodbenega odnosa med strankama sklenjene pogodbe, kot osebo zasebnega prava in osebo javnega prava, ki sta sklenili pogodbo na podlagi javnega razpisa in neupravičeno vodenje upravnih postopkov s strani upravnih organov v zvezi s kršitvijo pogodbe“ oziroma „razmejitve med nastopanjem državnega organa kot stranke pogodbe in uporabo javnih pooblastil v isti zadevi“. Po presoji Vrhovnega sodišča s tem uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Splošno in načelno vprašanje, ki ga v reviziji uveljavlja revident, teh zahtev ne izpolnjuje.(1) Ker revident ni pravilno izpostavil pomembnega pravnega vprašanja, tudi ne more uspeti s sklicevanjem, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi odstopilo od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi II Ips 19/2013 z dne 5. 2. 2015, saj bi moral skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja obeh odločb,(2) česar pa ni storil. 6. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).

7. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revident pa s svojimi splošnimi navedbami (da je naložbo odtujil zaradi izjemno slabega materialnega stanja in bi vračilo tega zneska zanj predstavljalo prehudo finančno breme) izpolnjevanja tega pogoja v obravnavani zadevi ni izkazal. 8. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 363/2012 z dne 17. 10. 2012, X Ips 274/2011 z dne 24. 5. 2012, X Ips 457/2012 z dne 10. 4. 2013 in X Ips 272/2013 z dne 2. 10. 2013

(2) Primerjaj sklepe VSRS X Ips 107/2012 z dne 11. 7. 2012, X Ips 513/2009 z dne 10. 3. 2011 in X Ips 469/2011 z dne 19. 1. 2012.