Jedro

Tožniki tožbeni zahtevek uveljavljajo zoper tri toženke, ki niso enotne sospornice, vrednost spornega predmeta pa so opredelili samo en(otn)o, zato je ta nediferencirana.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožniki uveljavljajo: toženke morajo prenehati z vznemirjanjem v smislu zoževanja služnostne poti s polaganjem robnikov, sajenjem živih mej, postavljanjem ograje, onemogočanjem dostopa do nepremičnine parc. št. 105/3 k. o. ... in parkiranjem na služnostni poti ter omogočiti tožnikom kot lastnikom gospodujoče parcele št. 105/3 k. o. ... izvrševanje služnostne pravice pešhoje in vožnje(1) čez služeče zemljišče parc. št. 99 k. o. ...; toženke so dolžne vzpostaviti prejšnje stanje na služeči parc. št. 99 k. o. ... tako, da odstranijo položene betonske robnike iz parc. št. 99 k. o. ... ter izravnajo klančino pred vhodom na nepremičnino parc. št. 105/3 k. o. ...; toženke so se dolžne vzdržati vsakokratnega bodočega motenja oziroma vznemirjanja tožnikov pri izvrševanju njihove služnosti pešhoje in vožnje čez služeče zemljišče parc. št. 99 k. o. ... v smislu zoževanja služnostne poti s polaganjem robnikov, sajenjem živih mej, postavljanjem ograje, onemogočanjem dostopa do nepremičnine parc. št. 105/3 k. o. ... ter parkiranjem motornih vozil na služnostni poti.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnikov in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Zoper to sodbo so tožniki na podlagi 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložili predlog za dopustitev revizije, v katerem navajajo več pravnih vprašanj, v zvezi s katerimi naj bi bilo od Vrhovnega sodišča moč pričakovati odločitev, ki bo pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V primerih, kakršen je tudi konkretni, ko predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, morajo stranke aktivno ravnati tako, da tožnik (že) v tožbi označi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP),(2) toženec pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj ter za vsakega toženca posebej in ne za vse tožence skupaj.(3) Če tožnik ne ravna tako in v takšnem primeru navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta.

6. Z obravnavanim tožbenim zahtevkom tožniki, solastniki gospodujočega zemljišča parc. št. 105/3 k. o. ..., uveljavljajo prenehanje vznemirjanja v smislu zoževanja služnostne poti po (služečem) zemljišču parc. št. 99 k. o. ... zoper tri toženke, in sicer prvi dve toženki, solastnici tega služečega zemljišča, in tretjo toženko, lastnico zemljišča parc. št. 103/2 k. o. ..., ki niso enotne sospornice (primerjaj 196. člen ZPP).(4) V obravnavanem primeru g re torej (vsaj) za (eno) subjektivno kumulacijo (

združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)a (2.500 EUR) – ta je torej

nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.(5) Zato ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek njene navedbe,(6) to je nedovoljenost revizije.(7)

7. Nedovolje n predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

Op. št. (1): Gre za služnost vožnje s samoteznico.

Op. št. (2): Primerjaj tudi drugi odstavek 44. člena ZPP.

Op. št. (3): Enaki procesni položaji se morajo obravnavati enako, zato je treba pravilo o pasivnem sosporništvu in vrednosti spornega predmeta upoštevati tudi pri aktivnem sosporništvu.

Op. št. (4): Dodati velja, da se (tudi) motilna ravnanja, očitana prvima dvema toženkama, razlikujejo od motilnih ravnanj, očitanih tretji toženki (na primer tudi glede tega, na katerem zemljišču naj bi bila storjena: /služečem/ parc. št. 99 k. o. ... ali parc. št.103/2 k. o. ...).

Op. št. (5): Revizijsko sodišče nima pooblastila za ugotavljanje (točneje ugibanje), ali se taka določitev nanaša le na enega od kumuliranih zahtevkov in na katerega od njiju (njih) ali pa morda na oba (vse) in koliko od skupne ocene odpade na vsakega od njiju (njih). Takšno ravnanje revizijskega sodišča bi bilo povsem arbitrarno in bi eno ali drugo stranko (lahko) spravilo v neenakopraven položaj.

Op. št. (6): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 223/2006 z dne 19. 6. 2008, II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006 in II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007. Op. št. (7): Primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 12.1993 .