Jedro

Zgolj zato, ker spis posameznemu sodniku ni dodeljen že tistega dne, ko tožba prispe na sodišče, temveč z zamikom po končanem postopku triaže, ni kršeno načelo zakonitega (naravnega) sodnika.

Bistveno je, da je tudi v primeru izvajanja projekta triaže in posledične dodelitve zadev s časovnim zamikom upoštevano osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih iz sodnega reda, torej tako, da se spisi najprej razporedijo po datumu vložitve zadeve od najstarejše do najmlajše (pri tem ni bistveno, da se ta razporeditev opravi po zaključku triaže) in se nato razdelijo sodnikom po abecednem vrstnem redu začetnic njihovih premikov.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožnici obračuna sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2015 v višini 263,58 EUR bruto in ji po odvodu davka izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2015. Zavrnilo je višji primarni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 4. 2015 ter reintegracijski in reparacijski del zahtevka. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za odplačilo razlike med pripadajočo plačo in nadomestilom za čas bolniškega staleža za januar in februar 2015. Ugotovilo je, da je bil podan v odpovedi pogodbe o zaposlitvi zatrjevani poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da je tožnica za januar in februar 2015 prejela celotno s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno plačo in ne le nadomestilo v višini 80 % plače. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje. V zvezi z ugovorom tožnice, da je bila kršena njena pravica do zakonitega (naravnega) sodnika, je pojasnilo, da so vse zadeve, ki pripadajo v reševanje na delovni oddelek na sedežu sodišča, v skladu z letnim razporedom za leto 2015 uvrščene v program tako imenovane triaže. V času trajanja triažnega postopka sodne odločbe zunaj glavne obravnave izdaja vodja projektne skupine za triažo, posamezna procesna dejanja izvaja tudi strokovna sodelavka, ki je 9. 7. 2014 tudi zapisala „konec triaže. Spis dodeliti sodnici“. Istega dne je bil spis po pravilih Sodnega reda dodeljen predsednici senata. Navedeno pomeni, da je bilo v letnem razporedu sodnikov zakonito določeno, da se zaradi triažnega postopka zadeve dodeljujejo z zamikom.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Navaja, da je prvenstveni namen določbe drugega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS, Ur. l. RS, št. 33/91 in nadalj.) onemogočiti diskrecijski vpliv sodišča in vsakega drugega organa na izbiro sodnika v posamezni zadevi. Sodišče druge stopnje se je sklicevalo na postopek triaže, ne da bi pojasnilo pravni temelj zanjo. Postopek triaže ni predviden niti v Zakonu o sodišču (v nadaljevanju ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 s spremembami) niti v Sodnem redu (Ur. l. RS, št. 17/95 in nadalj.), še manj v ZPP. URS določa, da se zakonitega sodnika določi na način predpisan z zakonom in sodnim redom, postopek triaže pa ni predviden niti z zakonom niti s Sodnim redom, temveč gre za projekt namenjen hitrejšemu reševanju zadev v fazi priprav na glavno obravnavo. Priprave na glavno obravnavo vodi predsednik senata in ne vodja projektne skupine za triažo, kakor tudi ne od vodje projektne skupine določen strokovni sodelavec. Določba drugega odstavka 270. člena ZPP tako ne pomeni, da smejo strokovni sodelavci brez zakonitega sodnika opravljati dejanja, ki so našteta v tem členu. Iz pojasnila predsednice prvostopenjskega sodišča z dne 30. 5. 2016 je razvidno, da se v postopku triaže našteta opravila opravljajo brez predsednika senata. Predsednica prvostopenjskega sodišča se sicer sklicuje na določbo 160. člena Sodnega reda, vendar ne pojasni, zakaj je bila konkretna zadeva uvrščena med zadeve, ki se dodeljujejo s časovnim zamikom. V tej zadevi se ime okrožne sodnice A. A. prvič pojavi šele v sodbi pritožbenega sodišča, v samem spisu pa je do vložitve tožbe (verjetno je mišljeno pritožbe) ni bilo zaslediti. Tožnici je bila kršena pravica do zakonitega sodnika in s tem tudi ustavna pravica do poštenega sojenja, saj je nedvomno obstajala možnost vpliva sodne uprave na dodeljevanje zadev sodnikom. V fazi priprav na glavno obravnavo v tožničini zadevi ni sodeloval zakoniti sodnik, ampak je ta sodeloval šele kasneje, ko je bila izdana odredba strokovnega sodelavca z dne 9. 7. 2015. Projekt triaže ni bil uveden zato, da bi sodni upravi omogočil dodeljevanje in predodeljevanje zadev, vendar način njenega izvajanja pred sodiščem prve stopnje pomeni prav to.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, s katerim se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki se v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožnica je ugovor kršitve ustavne pravice do zakonitega sodnika prvič uveljavljala šele v pritožbi, zato je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 346. člena ZPP od sodišča prve stopnje zahtevalo poročilo o zatrjevani kršitvi. Sodišče prve stopnje je v poročilu in njegovi dopolnitvi pojasnilo, da je na delovnem oddelku uveden postopek triaže, ki je bil začet na pobudo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (odločba z dne 20. 6. 2014) in je bil odobren s strani Sodnega sveta (sklep z dne 28. 9. 2013) ter vpeljan kot stalna oblika dela na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča z dne 20. 1. 2015, zato se zadeve v skladu s petim odstavkom 160. člena Sodnega reda in letnim razporedom dodeljujejo z zamikom, kar pomeni, da se dodeljujejo sodnikom po zaključenem postopku triaže, upoštevaje abecedni vrstni red začetnic njihovih priimkov. Na takšen način je bila v konkretnem primeru po zaključku triaže zadeva dodeljena zakoniti sodnici. Pojasnilo je tudi kronološki potek poslovanja s spisom. Tožnica je odgovorila na pojasnila sodišča prve stopnje.

7. Pravica do zakonitega (naravnega) sodnika, ki naj bi bila tožnici kršena, je opredeljena v drugem odstavku 23. člena URS. Ta določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Značilno za pravico do zakonitega sodnika je, da že iz njene narave izhaja, da način njenega uresničevanja treba predpisati z zakonom, vendar pa je že ustavodajalec s tem, ko je v ustavi izrecno predpisal delno ureditev v sodnem redu, upošteval, da ni mogoče, da bi zakon zaobsegel vse posamične situacije, v katerih bo treba izbrati sodnika, ki bo sodil (1).

8. Pravila za določitev zakonitega (naravnega) sodnika so določena v II. poglavju ZS, in sicer v členih 14. do 17b. Glede na vprašanje, ki ga kot spornega izpostavlja revizija, je bistvena določba četrtega odstavka 15. člena ZS o tem, da se zadeve po pravilih iz prejšnjega odstavka dodeljujejo takoj po zaporedju vložitve začetnega procesnega akta oziroma prispelih spisov, lahko pa tudi kasneje, na način vnaprej določen s sodnim redom. Glede dodeljevanja zadev s časovnim zamikom je peti odstavek 160. člena Sodnega reda določal, da se zadeve, ki se dodeljujejo s časovnim zamikom, morajo dnevno razporediti po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov strank ali udeležencev in jih vpisati v vpisnike, zadeve pa se sodnikom dodeljujejo enkrat mesečno, upoštevajoč abecedni vrstni red začetnic njihovih priimkov. V šestem odstavku istega člena je določeno, da se podrobnejša pravila za dodeljevanje zadev na način iz prejšnjega odstavka določijo v letnem razporedu sodnikov. Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je bilo v razporedu dela sodišča prve stopnje za leto 2015 določeno, da so vse zadeve, ki pripadajo v reševanje na delovni oddelek na sedežu sodišča, uvrščene v program t.i. triaže in da v času trajanja triažnega postopka sodne odločbe izdaja vodja projekta skupine za triažo, okrožna sodnica A. A. 9. Navedeno pomeni, da v konkretnem primeru dodeljevanje spisa v delo predsednici senata po končnanem postopku triaže ni bilo izvršeno v nasprotju z določbami ZS, Sodnega reda in letnega razporeda dela za leto 2015, temveč v skladu s temi akti, upoštevajoč dejstvo, da je šlo za dodelitev z zamikom. Zgolj zato, ker spis posameznemu sodniku ni dodeljen že tistega dne, ko tožba prispe na sodišče, temveč z zamikom po končanem postopku triaže, ni kršeno načelo zakonitega (naravnega) sodnika. Tožnica pri tem niti ne oporeka pojasnilu sodišča prve stopnje, da so bile po zaključku triaže zadeve dodeljene sodnikom po abecednem vrstnem redu začetnic njihovih priimkov.

10. Tožnica ugovora kršitve pravice do zakonitega (naravnega sodnika) ne konkretizira v tem smislu, da bi spis ob upoštevanju tega načela moral biti dodeljen neki drugi sodnici in ne tisti, kateri je bil dejansko dodeljen po končanem postopku triaže, temveč le abstraktno uveljavlja, da zaradi triaže ne bi smelo priti do dodeljevanja spisov z zamikom.

11. Prvenstveni namen določbe drugega odstavka 23. člena URS je onemogočanje diskrecijskih vplivov sodišča ali kogarkoli drugega na izbiro sodnika v posamezni zadevi. Bistveno je, da je tudi v primeru izvajanja projekta triaže in posledične dodelitve zadev s časovnim zamikom upoštevano osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih iz sodnega reda, torej tako, da se spisi najprej razporedijo po datumu vložitve zadeve od najstarejše do najmlajše (pri tem ni bistveno, da se ta razporeditev opravi po zaključku triaže) in se nato razdelijo sodnikom po abecednem vrstnem redu začetnic njihovih premikov. Iz pojasnila predsednice sodišča prve stopnje, podanega v zvezi s pritožbo tožnice, je razvidno, da je sodišče na ta način ravnalo tudi pri dodelitvi konkretne zadeve.

12. Pošiljanje tožbe v odgovor ne pomeni sojenja v smislu določbe 23. člena URS, zato okoliščina, da je strokovna sodelavka podpisana pod poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo, že pojmovno ne more predstavljati kršitve določbe drugega odstavka 23. člena URS. Razen tega gre za opravilo, za katerega je strokovni sodelavec pooblaščen na podlagi drugega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s 17. točko prvega odstavka istega člena.

13. Tudi izdaja plačilnega naloga in obeh uradnih zaznamkov (o tem, da se postopek mediacije ni začel, ker ni bilo soglasja strank in o tem, da je postopek triaže končan) ne pomenijo sojenja in zato ne more biti podana kršitev pravice do zakonitega (naravnega) sodnika, ker je plačilni nalog oziroma oba zaznamka podpisala strokovna sodelavka. Gre tudi za opravila, za katere je strokovni sodelavec pristojen.

14. Revizijsko sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljani razlogi niso podani, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

(1) Komentar Ustave RS, uredil Lovro Šturm, Fakulteta za podiplomske družbene in evropske študije, 2002, str. 269, F. Testen.