Jedro

Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, predlog tožeče stranke za povračilo stroškov pa zavrže. II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 849,00 EUR (sodna taksa za sodbo).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma ga spremeni tako, da zavrne predlog tožnika ter tožeči stranki naloži plačilo toženčevih pritožbenih stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določilu 2. odstavka 350. člena ZPP preizkusi sodišče druge stopnje odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. V okviru uradnega preizkusa je višje sodišče ugotovilo, da je bilo o teh stroških že pravnomočno odločeno, na to pa mora sodišče paziti ves čas postopka, sicer bi bistveno postopkovno kršitev po 12. točki 2. odstavka 339. člena ZPP zagrešilo pritožbeno sodišče. 5. Nad toženo stranko je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 756/2012 z dne 22.11.2012, potrjena prisilna poravnava. Tožeča stranka je v postopku prisilne poravnave med drugim prijavila tudi stroške sodne takse za sodbo iz obravnavanega postopka, v višini 849,00 EUR. Slednji so bili v postopku prisilne poravnave v celoti priznani. Priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gre za procesno dispozicijo z zahtevkom, ki zagotavlja, da je o terjatvi brez vsebinskega obravnavanja odločeno z učinkom pravnomočnosti. Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave v deležu, rokih in z obrestmi določenimi v potrjenimi prisilni poravnavi (3. odstavek 215. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). O dolžnosti toženca, da tožniku povrne sporno sodno takso je tako že pravnomočno odločeno (1). Višje sodišče je zato, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, predlog tožeče stranke za povračilo teh stroškov pa zavrglo (3. točka 365. člena ZPP).

6. Pritožbi tožene stranke je višje sodišče ugodilo, ker je ugotovilo, da so bili v izpodbijanem sklepu tožeči stranki priznani stroški, ki so ji bili priznani tudi v kasnejšem postopku prisilne poravnave zoper dolžnika. Tako se pokaže, da je uspeh tožene stranke v predmetnem pritožbenem postopku zgolj navidezen in posledica pravnomočno končanega postopka prisilne poravnave zoper njo, torej okoliščin na strani tožene stranke. Zato je na podlagi 1. odstavka 156. člena ZPP odločilo, da mora sama nositi svoje pritožbene stroške.

(1) Podobno tudi VSL v sodbi in sklepu I Cpg 251/2012