Jedro

V skladu s 372. členom ZPP smejo stranke v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le tedaj, če se ti nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija.

Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje; ta mejnik mora upoštevati in spoštovati tudi sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi. Ker je bila prisilna poravnava potrjena po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne bi smelo upoštevati pri svoji odločitvi, saj gre za objektivno novo dejstvo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba in sklep sodišča druge stopnje se v I., III., IV. in V. točki izreka razveljavita ter se zadeva v razveljavljenem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 6130/2007 z dne 2. 10. 2007, razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka (I. točka izreka odločbe). Zaradi umika tožbe je ustavilo postopek za znesek 38.045,40 EUR (II. točka izreka odločbe). Ugotovilo je, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini glavnice 279.300,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska in v višini izvršilnih stroškov 1.739,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka odločbe) ter da v presežku ne obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke, zaradi česar je tožbeni zahtevek v presežku zavrnilo (IV. točka izreka odločbe). Ugotovilo je še, da terjatev, ki jo tožena stranka uveljavlja v pobot, ne obstaja (V. točka izreka odločbe), zaradi česar je toženi stranki naložilo plačilo zneska, navedenega v III. točki izreka odločbe (VI. točka izreka odločbe), ter povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke (VII. točka izreka odločbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v III. in VI. točki izreka odločbe, v delu, ki presega znesek 46.295,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in v VII. točki izreka odločbe (glede stroškov postopka) razveljavilo, tožbo pa zavrglo (I. točka izreka odločbe). Pritožbo tožene stranke zoper V. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje je zavrnilo in v tem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka odločbe). Pritožbi tožene stranke zoper VI. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje je delno ugodilo in izpodbijano odločbo v tem delu spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo 31.963,02 EUR v roku 4 let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave (III. točka izreka odločbe). Pritožbo tožeče stranke pa je sodišče druge stopnje zavrglo (IV. točka izreka odločbe) ter odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (V. točka izreka odločbe).

3. Tožeča stranka zoper pravnomočno sodbo vlaga revizijo, s katero izpodbija odločbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem s tožbenim zahtevkom ni uspela. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi tudi glede dela, ki presega 46.295,10 EUR (da torej ugotovi tudi obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 285.064,18 EUR). Podrejeno predlaga razveljavitev odločb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

4. Tožeča stranka oporeka zaključku sodišča druge stopnje, da je bilo o delu tožbenega zahtevka, ki presega 46.295,10 EUR, že pravnomočno odločeno ter da ima tožeča stranka [glede tega dela] že izvršilni naslov (pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave z dne 22. 11. 2012). Pretežni del terjatev, o katerih je z izpodbijano sodbo odločilo sodišče druge stopnje, je namreč zavarovan z maksimalno hipoteko; za zavarovane terjatve pa prisilna poravnava ne učinkuje, saj je postopek prisilne poravnave osredotočen zgolj na navadne terjatve (1. točka prvega odstavka 211. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju ZFPPIPP). Revidentka uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi se sodišče druge stopnje ne opredelilo do njenih pritožbenih navedb, s čimer naj bi ji bila odvzeta pravica do kontradiktornega postopka.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje.

6. Iz (relevantnih) dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), izhaja: - pravdni stranki sta sklenili tri pogodbe za izvedbo gradbenih del: (1) Pogodbo št. 3 za dela pri gradnji objekta P., (2) Pogodbo št. 4 za dela pri adaptaciji O. ter (3) Pogodbo št. 5 za dela pri izgradnji V.; - nad toženo stranko je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 756/2012 z dne 22. 11. 2012 (v nadaljevanju sklepom o potrditvi prisilne poravnave), potrjena prisilna poravnava; - tožeča stranka je v postopku prisilne poravnave prijavila terjatev v znesku 342.725,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska(1) ter terjatev iz naslova izvršilnih in pravdnih stroškov za postopek IX Pg 3340/2009, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne terjatve; - tožena stranka (dolžnica) je v postopku prisilne poravnave prerekala terjatev tožeče stranke v višini 46.295,10 EUR, saj je v tem delu uveljavljala pobotni ugovor.

Presoja utemeljenosti revizije.

7. Revizija je utemeljena.

8. Izpodbijana sodba temelji na ugotovitvi, da je bila nad toženo stranko 22. 11. 2012 potrjena prisilna poravnava ter da tožeča stranka v obravnavanem sporu zahteva plačilo terjatev, ki so bile v postopku prisilne poravnave priznane. Ker je bilo (po oceni pritožbenega sodišča) o vseh terjatvah tožeče stranke (razen glede zneska 46.295,10 EUR) že pravnomočno odločeno in tožnica že razpolaga z izvršilnim naslovom (sklepom o potrditvi prisilne poravnave), je sodišče druge stopnje [v okviru pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti] zaključilo, da gre v zadevi za že razsojeno stvar, zaradi česar je tožbo tožeče stranke v delu, ki presega 46.295,10 EUR, zavrglo.

9. Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje; ta mejnik mora upoštevati in spoštovati tudi sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi. Ker je bila prisilna poravnava potrjena po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, sodišče druge stopnje tega dejstva ne bi smelo upoštevati pri svoji odločitvi, saj gre za objektivno novo dejstvo.(2) Postopek odločanja v tem sporu se je sicer začel s predlogom za izvršbo, vendar pa je bil sklep o izvršbi še pred začetkom postopka prisilne poravnave razveljavljen v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, in se je postopek nadaljeval kot pravdni postopek. Določbe ZFPPIPP v zvezi s prisilno poravnavo ne predvidevajo postopkovnih posledic v pravdi; ima pa sklep o potrditvi prisilne poravnave materialnopravne posledice, vendar le za navadne terjatve (prvi odstavek 212. člena ZFPPIPP). Glavna obravnava pred sodiščem prve stopnje je bila v konkretnem primeru opravljena 20. 1. 2012, medtem ko je bil sklep o potrditvi prisilne poravnave izdan 22. 11. 2012. Ker objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave, sodni sklep o potrditvi prisilne poravnave na odločitev pritožbenega sodišča ne bi smel vplivati.

10. Sodišče druge stopnje je torej prekršilo določbo drugega odstavka 319. člena ZPP, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo, kot in kakor to izhaja iz izreka tega sklepa, ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo drugostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Ker je reviziji ugodilo že na podlagi očitka o relativni bistveni kršitvi določbe drugega odstavka 319. člena ZPP [ki jo revidentka sicer formalno uveljavlja v okviru zmotne uporabe materialnega prava], se do ostalih revizijskih očitkov ni opredeljevalo, zlasti ne o statusu terjatve, saj to za odločitev revizijskega sodišča (glede na zgoraj navedene razloge) ni relevantno.

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje sodbo izdati ob upoštevanju obrazloženega ter se opredeliti tudi do pritožbenih navedb tožeče stranke.

12. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Vrednost te terjatve se nanaša na izvedena dela na objektih O., T., P. in na dela na cesti Z. Op. št. (2): Novo nastalo dejstvo, ki je v korist toženca, (lahko) ta uveljavlja s t. i. opozicijskim ugovorom v izvršilnem postopku (8. točka prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), s čimer mu je omogočeno, da ugovarja dejstva, ki so nastala po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost. Tako tudi VS RS v sodbi III Ips 56/2007 z dne 31. 7. 2008.