Jedro

Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso verjetno izkazane.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Mladoletna tožnica se je 8. 6. 2009, stara 6 let, pri igri v vrtcu ..., poškodovala. Pri izstopanju iz peskovnika se je z nogo zataknila za desko na robu peskovnika in padla ter si poškodovala roko. Uveljavlja odškodnino zoper zavarovalnico, kjer je imel vrtec zavarovano odgovornost. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen do celote. Ugotovilo je, da je šlo za peskovnik šesterokotne oblike, omejen z dvema lesenima brunoma s premerom 12 cm in z zgornjo desko širine 20 cm, vse primerno zaobljeno, višina stranic pa je bila 16 do 21 cm. Tožnica je izstopala iz peskovnika, stopila z eno nogo na desko, druga pa se ji je zataknila za rob deske, zaradi česar je padla naprej na roke in se poškodovala. Sodišče je presodilo, da je peskovnik enostavno igralo, da je bil primeren za otroke vseh starosti in da je ustrezal standardom varnosti igral. Ni pritrdilo očitku tožeče stranke o pomanjkanju nadzora vzgojiteljice, zaključilo pa je, da je vrtec opustil ustrezno skrbnost, ker je glede na konstrukcijo igrala opustil poučitev otrok glede varnega izstopanja iz peskovnika.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo 11.500,00 EUR zavrnilo. V zvezi z očitkom, da zavarovanec tožene stranke ni poučil otrok glede varnega načina vstopa in izstopa iz peskovnika je presodilo, da je tak očitek neživljenjski in da je neutemeljeno, da bi morale vzgojiteljice otroke posebej poučevati o varnem izstopanju iz peskovnika ter še posebej, da je bila tožnica stara 6 let in takega pouka zagotovo ni potrebovala. Odločitev prvostopenjskega sodišča o opustitvi dolžne skrbnosti je zato materialnopravno zmotna.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem postavlja dve vprašanji v smeri bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in trdi, da sta vprašanji pomembni za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je višje sodišče ocenilo, da tožnica ni konkretno zatrjevala, kako bi otroci morali biti poučeni, kar je vplivalo na spremembo sodbe. Zaključek je protispisen, kar pomeni kršitev postopka. S tem ko je tožnica zatrjevala, da morajo biti otroci poučeni na previdnost pri izstopanju, ker je bilo mogoče nogico dobiti pod rob deske, kar je vzrok padca tožnice, je dovolj jasno zatrjevala, o čem bi morali biti poučeni: na previdnost, da nogico dvignejo in da z njo ne pridejo pod rob deske. Tožeča stranka nadalje trdi, da se sodišče ni ukvarjalo s trditveno podlago v delu, da je do poškodbe prišlo na igrišču, ki je že po naravi stvari namenjeno otroški igri. Igralo je lahko enostavno, vendar je uporabljeno v otroški igri, ko so otroci z mislimi pri igri in ne pri tem, kako morajo biti previdni pri izstopanju iz peskovnika, ker morajo prestopati ograjo. Od nobenega otroka ni mogoče zahtevati, da brez opozorila osredotoči misel na skrben prehod ograje. Vpliva otroške igre in nezmožnosti presoje potencialne nevarnosti nobeno sodišče ni upoštevalo, zato sodbi nimata razlogov o odločilnih dejstvih.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je po preizkusu predloga prišlo do zaključka, da niso verjetno izkazane zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka in da zato niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije. Glede na to je po drugem odstavku 367.c člena ZPP tožničin predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.