Jedro

Zastaranje toženec prvič ugovarja šele v pritožbi, ne pove pa tudi, zakaj meni, da je tožničina terjatev do njega zastarala in na podlagi katerih dejstev. Tak ugovor je prepozen in kot pavšalen tudi neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 120354/2009 z dne 1. 9. 2009 ostane v celoti v veljavi, toženec pa tožnici dolguje še 31 EUR pravdnih stroškov, kar je dolžan plačati v 8 dneh, sicer pa z zamudno posledico.

2. Toženec se proti sodbi pritožuje, navaja, da iz vseh razlogov. Navaja, da v pobot uveljavlja terjatev, ki bi se jo dalo ugotoviti z njegovim zaslišanjem. Smatra, da so terjatve tožeče stranke do njega zastarale. Z vsakim dežjem je njegova škoda zaradi strehe večja, stanje je katastrofalno, tožeča stranka pa ga sili, da toži ostale lastnike. Upravnik je bil pasiven in je sredstva raje porabil za lepotno popravo fasade. Očitno so vedeli, da je streho treba popraviti, pa tega niso storili. Predlaga, da se postavi izvedenca, ki bo ocenil vso škodo, sicer pa tudi razveljavitev sodbe in sklepa o izvršbi ter povrnitev nastalih stroškov.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, absolutnih bistvenih kršitev postopka pri tem ni storilo, ker gre za spor majhne vrednosti, pa se sodba ne more izpodbijati zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP (1. odst. 458. čl. ZPP).

6. Zastaranje toženec prvič ugovarja šele v pritožbi, ne pove pa tudi, zakaj meni, da je tožničina terjatev do njega zastarala in na podlagi katerih dejstev. Tak ugovor je prepozen in kot pavšalen tudi neutemeljen. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da terja tožnica od toženca povračilo materialnih stroškov za obdobje od julija 2008 do marca 2009, predlog za izvršbo pa je vložila 27. 8. 2009, terjatev, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku (346. čl. Obligacijskega zakonika), tudi ni zastarala.

7. Neutemeljeno pritožnik tudi vztraja na tem, da je zaradi pobotanja tožničine terjatve z njegovo iz naslova škode zaradi zamakanja prva prenehala. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem navedlo pravilne in izčrpne razloge, ki jih ne gre ponavljati, pač pa se pritožbeno sodišče nanje v celoti sklicuje (stran 6, 7 in 8 sodbe sodišča prve stopnje). Toženec namreč tem razlogom argumentirano ne nasprotuje, pač pa zgolj ponavlja svoje stališče, na kar je ravno s temi razlogi sodišče prve stopnje odgovorilo. Samo ponoviti mu gre zaključke, da ni dokazal niti tega, da je podal izjavo o pobotu, niti protipravnega ravnanja tožeče stranke, ki bi bilo lahko podlaga njegovemu odškodninskemu zahtevku. Zakaj ni omogočil dokaza s svojim lastnim zaslišanjem pred sodiščem prve stopnje, ki ga predlaga sedaj, pa tudi ne pove. Tožencu gre še pojasniti, da so novi dokazni predlogi (izvedenec), postavljeni prvič šele v pritožbi, vsekakor prepozni in neupoštevni (337. čl. ZPP).

8. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neupoštevne oziroma za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP). Na podlagi 5. odst. 458. čl. ZPP je o tem odločilo po sodnici posameznici.