Jedro

Tožnica je bila premeščena z delovnega mesta kriminalistične inšpektorice na delovno mesto kriminalistične inšpektorice specialistke, nato pa na delovno mesto policijski inšpektor specialist. Zato so tožničini zahtevki (do zagotovitve dostopa do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, omogočanja izvrševanja pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja in zagotavljanja dela, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi), ki se nanašajo na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, že iz tega razloga neutemeljeni.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (pravilno: sodbo in sklepom) je sodišče prve stopnje razveljavilo odločbo Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 9. 4. 2008 v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe tožnice v zvezi s pečatenjem omar in predalnikov in omejevanja dostopa tožnici do delovnega gradiva (I. točka izreka sodbe). Kar je tožnica zahtevala več, je sodišče prve stopnje zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Nadalje je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, kjer je tožnica od tožene stranke zahtevala izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpravo kršitev pravic tožnice iz delovnega razmerja, in sicer tako; da tožnici skladno z 2. odstavkom 41. člena Zakona o delovnih razmerjih zagotovi in omogoči dostop do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu na naslovu tožene stranke A. ulica 2, B. in se sedaj nahajajo v poslovnih prostorih tožene stranke na naslovu C. ulica 16, B., in sicer mora tožena stranka tožnici stvari pod točko 2.a) in 2.b) vrniti v izključno posest, stvari pod točko 2.c) in 2.d) pa v uporabo in soposest tako, da se predaja navedenega opravi v navzočnosti predstavnika tožene stranke, tožnice in priče ter da tožena stranka ob izročitvi navedenih stvari sestavi primopredajni zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi navzoči; da tožnici omogoči izvrševanje pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti, s tem, da ji omogoči dostop do vseh strokovnih gradiv navedenih na listinah, ki so v sodnem spisu označene z list. št. A80 in katerih uporaba ji je bila s strani tožene stranke onemogočena z zapečatenjem omar in predalnikov z dne 19. 4. 2007 (III/1. točka izreka sodbe); jo napoti na seminarje na temo kriminalitete povezane s kulturno dediščino, jo napoti na strokovne sestanke z delovnih področij kulturne in naravne dediščine ter okoljevarstva kot so D., E., ekologije in ostale, jo napoti na delavnico Sodelovanje pri varstvu kulturne dediščine, jo napoti na vsa strokovna predavanja, izobraževanja in usposabljanja iz delovnih področij kulturne in naravne dediščine ter okoljevarstva, jo napoti na obvezno usposabljanje na temo Upravljanje z dokumentarnim gradivom, jo napoti na vsa izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, ki se izvajajo v interesu tožene stranke kot delodajalca in ki tožnici omogočajo, da ohrani zaposlitev pri toženi stranki (III/2. točka izreka sodbe); da tožnici zagotovi delo, za katerega sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi, še zlasti, da tožnici omogoči opravljanje strokovnih del oziroma nalog iz delovnih področij kulturne in naravne dediščine ter okoljevarstva ter kriminalitete, povezane z navedenimi področji; opravljanje nalog vodje medresorske delovne skupine E. in sodelovanje v tej skupini, dokončanje Opomnika za delo policije pri nadzoru trgovine z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, omogoči delo in dokončanje dela na zadevah, ki so razvidne iz izpiska „rešenih in nerešenih zadev na dan 16. 3. 2007“ na l. št. A42, pri čemer je izpisek „rešenih in nerešenih zadev na dan 16. 3. 2007“ del tega tožbenega zahtevka; omogoči sodelovanje pri pripravi in pripravo zakonodaje, strateških aktov, sistemskih rešitev in razvojnih projektov, vezano na delovna področja kulturne in naravne dediščine ter okoljevarstva, omogoči sodelovanje pri pripravi in pripravo strokovnih analiz in periodičnih poročil, statistike, ipd. iz delovnih področij kulturne in naravne dediščine ter okoljevarstva, omogoči delo na bazi in ureditev ter vodenje baze ukradenih umetnin, objavljenih na internetni strani Policije, omogoči sodelovanje pri izobraževanju/usposabljanju in izobraževanje ter usposabljanje kriminalistov in policistov zaposlenih pri toženi stranki ter zaposlenih v državnih organih in institucijah (inšpektorjev, carinikov, muzejskih delavcev ipd.) na področju kriminalitete, povezane s kulturno in naravno dediščino, omogoči sodelovanje s pristojnimi institucijami/organi na nacionalni in mednarodni ravni, v primerih povezanih z delovnimi področji naravne in kulturne dediščine, omogoči pripravo strokovnih gradiv iz dodeljenih delovnih področij kulturne in naravne dediščine za namene objave v javnih glasilih/medijih in za predstavitve na strokovnih srečanjih, omogoči, da dokonča urejanje hrambe zaseženih umetnin, da jo seznani s Poročilom o rednem nadzoru nad izvajanjem nalog policije pri zagotavljanju varovanja kulturne dediščine in varstva naravnega okolja z dne 29. 11. 2007, z gradivom in poročilom iz seminarja F. na temo trgovanje z ukradenimi umetninami, ki je bil oktobra 2007 v ... in s poročilom o upravnem poslovanju ... z dne 29. 5. 2007 ter z vsemi ostalimi informacijami iz njenih delovnih področij, da bo tožnica lahko opravljala dela in naloge, skladno s pogodbo o zaposlitvi, omogoči opravljanje nalog iz vsakokratnega letnega načrta Uprave kriminalistične policije s področja kulturne in naravne dediščine ter okoljevarstva ter mora tožena stranka nemudoma prenehati z odvzemanjem delovnih nalog (III/3. točka izreka sodbe); da je tožena stranka dolžna tožnici poravnati vse njene stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III/4. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 3.078,27 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka sodbe). Zavrglo je tožbo v delu, kjer je tožnica zahtevala, da ji mora tožena stranka zagotoviti izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolniti svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpraviti kršitve pravic tožnice iz delovnega razmerja in sicer tako, da odloči o tožničini zahtevi za preizkus ocene za leto 2006 in 2007, na zakonit način, ki bo omogočal tožnici uporabo predvidenega pravnega sredstva, v primeru nestrinjanja z določeno oceno.

Zoper izpodbijano sodbo in sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži v plačilo stroške dosedanjega in pritožbenega postopka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje o podrednem tožbenem zahtevku, postavljenem v vlogi z dne 15. 2. 2011, ni odločilo, zato predlaga, da sodišče izda dopolnilno sodbo. Nadalje navaja, da je bila seja senata z dne 14. 3. 2012 izvedena nezakonito in kot taka ne more imeti nobenih posledic. Zadnja glavna obravnava je bila dne 4. 4. 2011, kar pomeni, da listin, ki jih je tožena stranka priložila šele k pritožbi (aneksa z dne 29. 8. 2011 in z dne 10. 3. 2012), sodišče ne sme upoštevati. Poleg tega je bila tožnica s predložitvijo le-teh prekludirana. V zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje glede delne razveljavitve odločbe Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 9. 4. 2008, navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj je izrek v tem delu nerazumljiv, ker ni jasno, v katerem delu je sodišče navedeno odločbo razveljavilo. Sodišče prve stopnje se je pri zaključkih oprlo izključno na pričanje G.G. in H.H., zanemarilo pa je prepričljive in verodostojne listinske dokaze in je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Poudarja, da do njene razrešitve z mesta vodje skupine E. ni prišlo zaradi ravnanj ministra, ampak tožene stranke, natančneje tožničinega nadrejenega G.G.. Nadalje oporeka odločitvi sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v zvezi z letno oceno za leto 2006 in 2007 in navaja, da je sklicevanje sodišča na 25. člen ZJU napačno in je tožnica v skladu z določbo 24. člena ZJU pravilno vložila zahtevo za izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja in nato pravočasno pritožbo zaradi molka organa tožene stranke in kasneje pravočasno tožbo zaradi molka Komisije za pritožbe Vlade RS. Opozarja, da se 2. točka primarnega tožbenega zahtevka nanaša na zahtevo tožnice, da ji mora tožena stranka zagotoviti in omogočiti dostop do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu in ne na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi. Zadnje je tožnica zahtevala v 4. točki primarnega tožbenega zahtevka. Sodišče je ugodilo zahtevku tožnice v njeni zahtevi za odpravo kršitev v zvezi s pečatenjem omar in predalnikov in omejevanjem tožnice do delovnega gradiva, hkrati pa je zavrnilo vsebinsko identičen tožbeni zahtevek tožnice v 2. točki primarnega tožbenega zahtevka. Navaja, da je bistvo tožbenega zahtevka glede vračila stvari in dokumentacije v načinu vračila, torej s primopredajnim zapisnikom in ne zgolj v zagotovitvi možnosti dostopa do stvari. Sodišče se je v zvezi z zavrnitvijo 3. točke tožbenega zahtevka opredelilo zgolj do napotitve na strokovne sestanke z delovnih področij kulturne in naravne dediščine ter okoljevarstva, v preostalem delu pa sodba nima razlogov in se je zato ne da preizkusiti. V zvezi z odmero stroškov postopka sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnica z delom tožbenega zahtevka uspela in da je po delni izpolnitvi tožbo v izpolnjenem delu umaknila. Prav tako bi moralo upoštevati, da je tudi pri izpodbijani sodbi tožnica uspela z delom zahtevka, ki se nanaša na pečatenja in dostop do gradiva, ki ni zanemarljiv. Poleg tega vseh 12 pripravljalnih vlog ni bilo potrebnih, tožnica je prejela tudi samo 10 in ne 12 pripravljalnih vlog. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu in sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožnica v pritožbi in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in katere uveljavlja tožnica v pritožbi, ni storilo, da je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovilo in je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je o tej zadevi že odločilo. S sodbo in sklepom opr. št. I Pd 1066/2008 z dne 14. 3. 2012 je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku, zaradi sodne nepristojnosti in pomanjkanja pravnega interesa tožnice pa je tožbo v delu tožbenega zahtevka zavrglo in zaradi delnega umika tožb postopek v tem delu ustavilo. Po pritožbi tožnice in tožene stranke je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 589/2012 z dne 6. 9. 2012 pritožbi tožnice delno, pritožbi tožene stranke pa v celoti ugodilo in izpodbijano sodbo v ugodilnem in zavrnilnem delu (v I., II. in obeh III. točkah izreka izpodbijane sodbe) ter v odločitvi o stroških (III. točka izreka sklepa) razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem pa je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del sklepa (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je v novem postopku o tožbenem zahtevku odločilo meritorno s sedaj izpodbijano sodbo.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni odločilo o podrejenem tožbenem zahtevku, s čimer naj bi kršilo določila pravdnega postopka. Iz podatkov v spisu, to je iz pripravljalne vloge tožnice z dne 9. 10. 2012 (list. št. 495), izhaja, da je tožnica do tedaj uveljavljani primarni tožbeni zahtevek spremenila v podrejenega in postavila nov primarni tožbeni zahtevek. S tem, ko je sodišče prve stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, odločanje o podrejeno postavljenem tožbenem zahtevku ni potrebno. Sodišče prve stopnje bi namreč glede na določbo tretjega odstavka 182. člena ZPP o podrejenem tožbenem zahtevku odločalo šele, če bi primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno predlaga izdajo dopolnilne sodbe.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje glede nezakonite izvedbe seje senata z dne 14. 3. 2012, na kateri je bila izdana sodba opr. št. I Pd 1066/2008 in v zvezi s tem nepravilno upoštevanje listin, katere je tožena stranka predložila šele v pritožbi zoper to sodbo. Navedeni pritožbeni očitek se namreč nanaša na postopek pred sodiščem prve stopnje v zvezi z izdajo sodbe opr. št. I Pd 1066/2008, ki je že bil predmet preizkusa pritožbenega sodišča v sklepu opr. št. Pdp 589/2012 z dne 6. 9. 2012. Glede na to, da je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 589/2012 z dne 6. 9. 2012, sodbo opr. št. I Pd 1066/2008 z dne 14. 3. 2013 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje ter je sodišče prve stopnje o zadevi ponovno odločalo, tokrat z izpodbijano sodbo, so pritožbene navedbe o nezakonito izvedeni seji senata dne 14. 3. 2012 neutemeljene. Pravilno pa je tudi sodišče prve stopnje v skladu z napotili pritožbenega sodišča v sklepu opr. št. Pdp 589/2012 z dne 6. 9. 2012 v ponovljenem postopku upoštevalo trditve tožene stranke in predložena aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 20. 7. 2011 in 27. 2. 2012, glede katerih tožene stranka ni bila prekludirana. Neutemeljeno je zato pritožbeno vztrajanje na prekluziji predloženih aneksov k pogodbi o zaposlitvi.

Tožnica v tem individualnem delovnem sporu zahteva odpravo oziroma razveljavitev odločbe Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 9. 4. 2008 (1. točka tožbenega zahtevka) in odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, storjenih s strani tožene stranke. Tožnica tako od tožene stranke zahteva izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica oziroma odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, na način, da ji zagotovi in omogoči dostop do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, da ji omogoči izvrševanje pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, da ji zagotovi delo, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi in da tožena stranka odloči o tožničini zahtevi za preizkus ocene za leto 2006 in 2007 na zakonit način, ki bo tožnici omogočal uporabo predvidenega pravnega sredstva.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku tožničinemu tožbenemu zahtevku, ki se je nanašal na razveljavitev odločbe Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 9. 4. 2008, delno ugodilo, in sicer je navedeno odločbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe tožnice v zvezi s pečatenjem omar in predalnikov in omejevanja tožnici do delovnega gradiva (I. točka izreka sodbe), kar je tožnica zahtevala več, je zavrnilo (II. točka izreka sodbe). V preostalem je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka sodbe). Tožbo pa je v delu, kjer je tožnica od tožene stranke zahtevala izvševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, izpolnitev obveznosti iz delovnega razmerja oziroma odpravo kršitve pravic tožnice iz delovnega razmerja tako, da odloči o tožničini zahtevi za preizkus ocene za leto 2006 in 2007 na zakonit način, ki bo tožnici omogočal uporabo predvidenega pravnega sredstva, zavrglo. Pritožbeno sodišče se s takšno odločitvijo sodišča prve stopnje strinja, v zvezi s pritožbenimi navajanji pa še dodaja: Pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe, so brezpredmetne in jih pritožbeno sodišče ne presoja, saj glede na to, da je sodišče prve stopnje v tej točki tožničinemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo in je torej tožnica v delu tožbenega zahtevka uspela, v tem delu nima pravnega interesa za pritožbo.

Pritožbene navedbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju so neutemljene. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, predvsem na podlagi zaslišanja tožnice in prič G.G., I.I., J.J. in listinske dokumentacije, predložene s strani obeh pravdnih strank, ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva, pomembna za odločitev v tej zadevi. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je vestna, skrbna in analitično sintetična, kot to veleva 8. člen ZPP, sodišče druge stopnje pa jo tudi objektivno ocenjuje kot razumno in prepričljivo. Svojo odločitev je sodišče zadostno obrazložilo, tako da sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih. Gre vendarle za dokazno oceno in s tem povezanimi trditvami, komu verjeti in komu ne, ter kako posamezne izpovedi, povezane z drugimi dokazi, uporabiti za sprejeto odločitev.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica v času vložitve tožbe zaposlena na delovnem mestu kriminalistična inšpektorica na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006. Tožnica je dne 15. 1. 2008 na toženo stranko naslovila prošnjo za izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, ki so se nanašale predvsem na pečatenje omar in predalov dveh pisalnih miz, katerega je tožena stranka izvedla dne 19. 4. 2007. Toženi stranki je očitala še neupravičeno odvzemanje delovnih nalog, onemogočanje izvanja nalog, ki so ji bile zaupanje s sklepom o imenovanju v komisijo E., kršitev pravice in dolžnosti do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, idr.. Ker tožena stranka na njeno prošnjo ni odgovorila, je tožnica zaradi molka organa vložila pritožbo na Vlado RS, Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je dne 9. 4. 2008, že tekom tega sodnega postopka, s sklepom njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami, to je, da ji je tožena stranka odvzemala delo s področja naravne in kulturne dediščine, da ji ni omogočila izobraževanja in usposabljanja z njenega področja, da je bila tožnica neupravičeno razporejena v druge enote, da jo je neupravičeno razrešila z mesta vodje skupine E. in da jo je neupravičeno silila, da je opravljala delo kriminalistke, ki se ne tiče zgolj področja naravne in kulturne dediščine, temveč tudi drugih področij, je sodišče prve stopnje, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, na podlagi izvedenega dokaznega postopka utemeljeno zaključilo, da te kršitve s strani tožene stranke niso bile storjene. Iz skladne izpovedi prič G.G. in J.J. izhaja, da je pri toženi stranki prišlo do reorganizacije in je oddelek, kjer je bila zaposlena tožnica, prevzel tudi nove zadolžitve, zato tožnica ni mogla več opravljati izključno dela kriminialistične inšpektorice s področja naravne in kulturne dediščine, saj v njeno delovno področje sodijo tudi druge naloge s področja kriminalitete, ki ji jih je dodelil nadrejeni. V zvezi z očitkom neupravičene začasne razporeditve je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da dokončna in pravnomočna odločitev o razporeditvi ne more biti predmet tega postopka. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja tudi, da tožnica ni bila neupravičeno razrešena z mesta vodje skupine E., kar je sodišče ugotovilo na podlagi izpovedi priče G.G. in predložene listinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je komisija, po predhodnem soglasju sodelujočih resorjev, in sicer Ministrstva za kulturo, Ministrstva za finance in Ministrstva za notranje zadeve, prešla v pristojnost Ministrstva za kulturo. Navedeno pomeni, da je odločitev o tožničini razrešitvi z mesta vodje skupine v pristojnosti ministra, v to pa sodišče ne more posegati. Glede na ugotovitve, da so bile tožnici dodeljene naloge s področja preostale kriminalitete in je bila razrešena kot vodja skupine E., sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno sledi izpovedi priče G.G., da ni bilo več nikakršne potrebe, da bi tožnico pošiljali na usposabljanje v zvezi z delom, ki se nanaša na kriminaliteto povezano z naravno in kulturno dediščino. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje, da tožnici ni bila kršena pravica do izobraževanja v zvezi z njenim delovnim področjem, ki se nanaša na naravno in kulturno dediščino in v zvezi s pošiljanjem na seminarje v zvezi z njenim delovnim mestom vodje skupine E..

Za presojo utemeljenosti tožničinih zahtevkov, ki se nanašajo na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica oziroma odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, in sicer tako, da ji tožena stranka zagotovi in omogoči dostop do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, da ji omogoči izvrševanje pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja in da ji zagotovi delo, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi (2., 3. in 4. točka primarnega tožbenega zahtevka), je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožnica na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 20. 7. 2011 premeščena na delovno mesto kriminalistične inšpektorice specialistke, K. (B40), na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 2. 2012 pa na delovno mesto policijski inšpektor specialist, K. (B41). Glede na ugotovitev, da je bila tožnica na podlagi navedenih aneksov k pogodbi o zaposlitvi razporejena na drugo delovno mesto, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so zgoraj navedeni tožničini zahtevki (do zagotovitve dostopa do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, omogočanja izvrševanja pravice do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja in zagotavljanja dela, za katerega sta se stranki tega postopka dogovorili v pogodbi o zaposlitvi), ki se nanašajo na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, že iz tega razloga neutemeljeni. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče v skladu z določbo 2. člena ZPP v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da se 2. točka primarnega tožbenega zahtevka ne nanaša na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006, temveč zgolj na izročitev navedenih stvari, glede na to, da iz pripravljalne vloge z dne 9. 10. 2012, kjer je tožnica postavila primarni tožbeni zahtevek, jasno izhaja, da tožnica v 2., 3. in 4. točki tožbenega zahtevka zahteva izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica. Tudi sicer pa je bila tožnica s strani sodišča prve stopnje pozvana na popravo tožbe, ki pa je v skladu z napotili sodišča ni popravila.

Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožničin zahtevek, ki se nanaša na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 12. 2006 za delovno mesto kriminalistična inšpektorica oziroma odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, na način, da ji tožena stranka zagotovi in omogoči dostop do vsega gradiva, dokumentacije, ostalih delovnih sredstev in delovnega materiala ter do vseh tožničinih osebnih stvari, ki so se na dan pečatenja nahajale v omarah in predalih na njenem delovnem mestu, neutemeljen tudi iz razloga, ker je gradivo pod točko 2.c in 2.d. primarnega tožbenega zahtevka delovno gradivo, ki ga tožnica tudi po lastni izpovedi na novem delovnem mestu ne potrebuje. V zvezi z dostopom tožnice do gradiva navedenega pod točko 2.a in 2.b primarnega tožbenega zahtevka (tožničine osebne stvari in dokumenti, vezani neposredno nanjo in zasebno strokovno ter drugo gradivo, ki ga je tožnica pridobila izven delovnega časa in izven službenih obveznosti) pa je sodišče prve stopnje na podlagi listinske dokumentacije in zaslišanja priče I.I. ugotovilo, da je komisija za odpečatenje omar in predalnikov tožene stranke dne 5. 3. 2008 odpečatila omare in predalnike, pri čemer je bilo tožnici omogočeno, da prevzame stvari. Tožnica se je iz osebnih razlogov opravičila in ji je bilo zato s primopredajnim zapisnikom vrnjen le del stvari. Iz zapisnika z dne 20. 3. 2009 (B32) pa izhaja tudi, da je bil tožnici omogočen dostop do predmetov, ki so bili shranjeni v omari. Pritožbeno sodišče se glede na navedene ugotovitve strinja z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil tožnici omogočen dostop do osebnih stvari in dokumentov, vezanih neposredno nanjo, osebnega strokovnega gradiva in drugega delovnega gradiva, pri čemer je nekatere stvari že prevzela, za ostale pa je bila pozvana, da ji prevzame, a tega ni storila. Pritožbene navedbe, da je bistvo postavljenega zahtevka v načinu vrnitve stvari, torej s primopredajnim zapisnikom, so neutemeljene, saj iz dokaznega postopka ne izhaja obveza tožene stranke, da tožnici zagotovi dostop do stvari na način, kot ga zahteva tožnica.

Pravilno je sodišče prve stopnje odločilo tudi o zavrženju tožbe v delu tožničinega zahtevka, kjer je zahtevala, da tožena stranka odloči o tožničini zahtevi za preizkus ocene za leto 2006 in 2007 na zakonit način, ki bo tožnici omogočal uporabo predvidenega pravnega sredstva. Tožnica je navajala, da izpodbija zgolj postopek ocenjevanja za leti 2006 in 2007, ker ni prejela pisnega sklepa Komisije za preizkus ocene, zoper katerega bi lahko sprožila sodni postopek. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica seznanjena z oceno za leto 2006 in 2007, ni pa ji bil vročen pisni odpravek sklepa Komisije za preizkus ocene. Tožnica je na toženo stranko vložila prošnjo za izpolnitev obveznosti in odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, med drugim tudi v zvezi z kršitvijo postopka ocenjevanja za leto 2006 in 2007. Ker tožena stranka na njeno prošnjo ni odgovorila, je tožnica zaradi molka organa vložila pritožbo na Vlado RS, Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je dne 9. 4. 2008 s sklepom njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnila. Tožnici je bil navedeni sklep vročen dne 15. 4. 2008. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami), kjer je v 115. členu določen postopek ocenjevanja javnega uslužbenca (in je veljal v spornem obdobju ocenjevanja), ne določa posebnega varstva v primeru nestrinjanja javnega uslužbenca z odločitvijo Komisije za preizkus ocene, na katero javni uslužbenec predhodno vloži zahtevo za preizkus ocene. Tako je pravno varstvo in uveljavljanje pravnega varstva urejeno v 24. in 25. členu ZJU. V 2. odstavku 24. člena je določeno, da ima javni uslužbenec, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, pravico zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Rok za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve je 15 dni. V skladu z določbo 1. odstavka 25. člena ZJU lahko javni uslužbenec vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v osmih dneh po preteku roka iz drugega odstavka 24. člena tega zakona. V 2. odstavku istega člena pa je določeno, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok komisije za pritožbe.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala po vročitvi pisnega odpravka Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, kjer je z vloženo pritožbo grajala molk organa v zvezi z njeno zahtevo za odpravo kršitev, skladno z 2. odstavkom 25. člena ZJU pred naslovnim sodiščem vložiti tožbo, s katero bi vsebinsko izpodbijala preizkus ocene za leto 2006 in 2007. ZJU namreč ne določa, da bi morala Komisija za preizkus ocene o preizkusu ocene izdati poseben sklep, kot to v tem sporu uveljavlja tožnica. Preko sodnega varstva v skladu z določbo 25. člena ZJU ima namreč javni uslužbenec možnost vsebinskega preizkusa ocene kot tudi samega postopka ocenjevanja. Glede na to, da tožnica v skladu z določbo 25. člena ZJU v roku 30 dni od vročitve odpravka sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja ni zahtevala vsebinske presoje ocen za leto 2006 in 2007, je sodišče prve stopnje njeno tožbo v delu, kjer je od tožene stranke zahtevala, da odloči o njeni zahtevi za preizkus ocene za leto 2006 in 2007 na zakonit način, ki ji bo omogočal uporabo predvidenega pravnega sredstva, pravilno zavrglo.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje o nepravilni odmeri stroškov postopka. Tožnica v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov postopka ni upoštevalo, da je tožnica z delom tožbenega zahtevka uspela. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov pravilno upoštevalo načelo uspeha v postopku, ko je v skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP tožnici naložilo povračilo vseh stroškov postopka tožene stranke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožnica v sporu uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški. Tožnica pritožbenih navedb, da vseh 12 pripravljalnih vlog ni bilo potrebnih ne konkretizira, na stranki pa leži breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Če stranka v pritožbi ne navede konkretnih pritožbenih razlogov, potem ni pogojev za argumentiran odgovor, ki bi ga lahko podalo pritožbeno sodišče. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da tožnica vseh 12 pripravljalnih vlog ni prejela, temveč jih je prejela samo 10, saj zatrjevano dejstvo na samo odmero stroškov postopka ne vpliva. V skladu z določbo 155. člena ZPP sodišče, pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno priznalo priglašene stroške za 12 pripravljalnih vlog, ki jih je tožena stranka predložila v sodnem postopku.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore ne odgovarja, ker za rešitev zadeve niso relevantni, saj sodišče presoja le tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena in navede le tiste razloge, ki jih upošteva po uradni dolžnosti, kot to določa 360. člen ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena in drugega odstavka 365. člena ZPP pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP).